Šele leta 2017 bo Slovenija na predkrizni ravni

Ljubljana – Banka Slovenije je zvišala napovedi gospodarske rasti: za letos napoveduje 2,6-odstotno, za prihodnji dve leti pa 1,9- oziroma 2,2-odstotno povečanje obsega slovenske ekonomije. Koristi od višje rasti imajo tudi banke: v prvih osmih mesecih so ustvarile 210 milijonov evrov dobička pred davki.

Tveganja za uresničitev gospodarskih napovedi so uravnotežena, pravijo v centralni banki. V domačem okolju je največ negotovosti v zvezi z obsegom investicij države, še večje tveganje je razvidno iz mednarodnega okolja in je povezano z razmerami v državah, ki so bile še nekaj let pred tem gonila rasti: v Rusiji, na Kitajskem, v Braziliji in Turčiji. Na rast izvoza lahko negativno vpliva tudi afera Volkswagen ter morebitno zapiranje meja zaradi begunske krize. So pa po drugi strani mogoči močnejši pozitivni učinki programa kvantitativnega sproščanja ECB. To lahko močneje vpliva tudi na inflacijo, v kateri so negotovosti povezane tudi z gibanjem cen nafte, v domačem okolju pa z rastjo plač.

Letošnji pričakovani 0,6-odstotni padec cen življenjskih potrebščin, predvsem zaradi velikega znižanja cen nafte, je presenetil tudi analitike BS. Ti za prihodnji dve leti, predvsem zaradi pričakovane rasti zasebne porabe, napovedujejo nizko inflacijo: prihodnje leto naj bi se cene zvišale za odstotek, leta 2017 pa za 1,5 odstotka.

Dobrodošlo manj bank

Kar zadeva finančno stabilnost, se kakovost kreditnega portfelja v slovenskih bankah izboljšuje. Povečuje se obseg potrošniških in stanovanjskih posojil, šele v zadnjem času pa je nekaj več dolgoročnih posojil tudi za podjetja. Delež slabih posojil oziroma terjatev v zamudi nad 90 dni je avgusta znašal 11,1 odstotka, njihov obseg je s štirimi milijardami evrov za 437 milijonov evrov (deset odstotkov) nižji kot konec leta 2014. Najbolj so se znižale nedonosne terjatve do tujcev in do nefinančnih podjetij, ohranja pa se slabša kakovost portfelja do malih in srednjih podjetij. Banke so letos sicer pospešile odpisovanje slabih terjatev, v osmih mesecih letos za 0,5 milijarde evrov.

Slovenski bančni sistem je s 17,3-odstotno kapitalsko ustreznostjo solidno kapitaliziran, njegova bilančna vsota pa se še ne povečuje, saj se podjetja intenzivno razdolžujejo. Zdaj je prvič zrasla za osem milijonov, kar je dober znak, ni pa to še pravi premik, saj imajo banke dovolj kapitala in likvidnosti, da lahko financirajo rast, poudarja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo. V slovenskem bančnem sistemu bi bilo po njenih besedah potrebno in dobrodošlo zniževanje števila bank skozi odločitve lastnikov o združitvah, morda s kakšnim postopnim dodatnim izstopom s trga ali z dodatno prodajo.

BS manj optimistična od Umarja

Slovenski BDP se bo letos povečal za 2,6 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa povprečno za dobra dva odstotka. Šele leta 2017 bo Slovenija dosegla raven BDP izpred krize, a bo gospodarstvo takrat v slabšem stanju kot leta 2008, več bo brezposelnih kot takrat, ugotavljajo v Banki Slovenije.

Pozitivno je, da se struktura slovenske gospodarske rasti izboljšuje in postaja bolj uravnotežena in stabilna, saj je ne poganja le konkurenčen izvoz, ampak tudi rast zasebne porabe, predvsem v gospodinjstvih. Masa plač se je povečala zaradi večje zaposlenosti, pomaga tudi deflacija. »Pričakujemo lahko tudi povečanje porabe trajnih dobrin, saj so gospodinjstva do zdaj varčevala in odlagala porabo. Izvoz pa kaže konkurenčne prednosti, saj se je preusmeril na nove trge,« ugotavljajo v BS.

BS je z napovedjo 1,9-odstotne rasti leta 2016 manj optimistična od Umarja (2,3 odstotka); na tej napovedi je pripravljen tudi proračun 2016, ki je v parlamentu. Na naše vprašanje, ali bodo prilivi v proračun manjši, kot si jih obeta vlada, je viceguvernerka BS Mejra Festić pojasnila, da »se poraba preusmerja na proizvode, ki imajo višji DDV, zato iz tega lahko računamo na večje prilive v proračun«.

Domači bančni sektor je do konca avgusta posloval z dobičkom pred davki v višini 210 milijonov evrov, kar je za 53 odstotkov več kot v istem času lani. Problem bank je, da premalo kreditirajo podjetja, a k sreči imajo vsaj tista dobra med njimi vse večji investicijski potencial in finančne presežke: ti so v prvem četrtletju znašali štiri odstotke BDP oziroma 1,5 milijarde evrov. To napoveduje spremembe v naložbah za obnovo in razširitev proizvodnih kapacitet, opozarja Luka Žakelj iz BS. Podjetja zdaj pripravljajo presežke ter ustvarjajo lastni kapital in potencial za investiranje v opremo in stroje. Povečuje se delež zasebnih naložb, večji delež lastniškega kapitala pa postavlja model za bolj vzdržno rast, menijo v BS.