Tiskane izdaje
Ljubljana – Davčna in carinska uprava sta danes na svojih spletnih straneh objavili 16.016 pravnih oseb in posameznikov z dejavnostjo, ki so bili 25. marca za obvezne dajatve skupaj dolžni okroglo 948,22 milijona evrov. Zanimanje javnosti za dolžnike je bilo izjemno.
Med davčnimi dolžniki izstopajo stečajniki
Seznam davčnih dolžnikov je precej kompleksen, je danes poudaril vršilec dolžnosti direktorja davčne uprave Tomaž Perše: »Na eni strani so dolžniki, pri katerih je dolg mogoče izterjati, in davčna uprava bo to morala storiti. Na tem seznamu pa so tudi podjetja, ki so se tam znašla zaradi plačne nediscipline in jih bo treba obravnavati drugače.« Že hitri pregled seznama pokaže, da po številu in deležu dolga izstopajo družbe v stečaju.
Na vrhu seznama davčne uprave je v razredu z dolgom, ki presega 20 milijonov evrov, le družba v stečaju Maxicom, pri kateri je stečajni upravitelj razkril, da za obvezne dajatve dolguje okoli 24 milijonov evrov. Tolikšno terjatev je v stečaju prijavila davčna uprava. Lastnik družbe Zlatan Kundić se je v medijih pojavljal tudi kot nesojeni lastnik gradu Podvin z velikimi naložbenimi načrti. Družba v stečaju HTC Dva, ki jo javnost pozna iz zgodbe o Merkurju oziroma Merfinu, in Vegrad v stečaju sta edini pravni osebi v dolžniškem razredu z dolgom od 10 milijonov do 20 milijonov evrov. Po tem merilu jima je enakovreden le Mariborčan Zoran Trifunović, ki je na Dursovem seznamu edina fizična oseba v tem razredu s primerljivo velikim dolgom.
Na seznamu carinske uprave je na vrhu delniška družba Adriacommerce, financiranje, ustanavljanje in upravljanje podjetij, kot edina pravna oseba v razredu z dolgom od milijona do deset milijonov evrov. Lastnik Peter Mahnič je v družabno-finančnih kronikah nastopal kot eden najbogatejših Slovencev, potem pa so se razširile tudi novice o izgubi in težavah z računi. Od pravnih oseb je v istem dolžniškem razredu le še trgovina na debelo in drobno VLM lastnika Vincenca La Marca. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je imela o razkritju dolžnikov resne pomisleke. O možnosti, da bi objavo prepovedala, je Tomaž Perše povedal, »da so današnjo objavo zato uskladili z njenim uradom«.
Najbolj zanimive znane osebe
Na Delovi spletni strani si je poročila o seznamu dolžnikov, kakršnega država še ni imela, ogledalo več tisoč bralcev. Obe upravi, davčna in carinska, sta podatke objavili v tako imenovanem jpg-dokumentu in tako onemogočali kopiranje ali indeksiranje vsebine. Na davčni upravi proti večeru sicer še niso natančno vedeli, koliko obiskovalcev si je ogledalo njihov seznam čez dan. Prvo uro so našteli več kot 37.000 dostopov na minuto.
Dolžniki so porazdeljeni v več dolžniških razredov ter na pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo. Mediji, ki so v svojih elektronskih spletnih izdajah temeljito prečesali oba seznama, so na njih iskali znane osebe in ljudi. Našli so, na primer, doktorja znanosti o davčnih utajah Roka Snežiča, znanega po svojih ostrih kritikah davčne uprave in javni objavi stališč o njej. Uvrstil se je v razred z dolgom od 300.000 do 500.000 evrov. Igor Bavčar se je kot Igor Bavčar, s. p., uvrstil med fizične osebe z dejavnostjo, ki jih je davčna uprava uvrstila med zavezance z dolgom od milijona do deset milijonov. Tako kot Snežič je prepričan, da njegov trenutek davčne resnice šele prihaja: »Dve tretjini mojega domnevnega dolga je že poplačanega, dober milijon preostalega pa zaradi blokade mojega premoženja še ne. Prepričan pa sem, da bom tudi že plačani del dobil povrnjen v sodnem sporu, ki zdaj poteka pred upravnim sodiščem.« Po podatkih davčne uprave za davčnega dolžnika šteje tudi nekdanji »medijski mogotec« Matej Raščan, in dokler mu ne bo uspelo dokazati drugače, bo v dolžniškem razredu, v katerem se dolg razteza od milijona do 10 milijonov.
Javni seznam dolžnikov je potrdil pričakovanja, da je pomemben delež davčnega dolga v družbah, ki so v stečaju. »Za ta podjetja objava ne pomeni tako rekoč ničesar,« je za Delo povedal stečajni upravitelj Andrej Marinc, ki tudi sam vodi stečaj vsaj enega izmed na seznam uvrščenih dolžnikov, kranjskega Merfina. »Če bi želeli kak 'halo efekt', bi ga dosegli kvečjemu z objavami še živih podjetij, ne pa tistih v stečaju. Pri teh je priložnost, da bi kar koli izboljšali, zamujena. To bi morali storiti, ko so podjetja še delovala, ko so bili odgovorni ljudje na položajih.«
Trgovinska zbornica ni proti
Poleg malih in velikih gradbincev, večinoma v stečaju, opazno izstopa tudi zastopanost trgovskih podjetij. V trgovinski dejavnosti posluje skoraj 15,2 odstotka vseh poslovnih subjektov oziroma 25.819, od tega se jih na letni ravni ustanovi okoli deset odstotkov in zapre sedem odstotkov. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah poudarja, da zbornica podpira javno objavo takšnega seznama, saj si trgovina prizadeva tekoče poravnavati vse svoje obveznosti za dajatve: »Vseskozi pa ostaja nerešeno vprašanje, koliko se bodo razmere po javni objavi sploh lahko izboljšale, saj na seznamu prevladujejo tisti, ki svojega dolga pravzaprav sploh niso zmožni poplačati, ker so že v stečajnem postopku, ali podjetja, pri katerih davčni postopki iz različnih razlogov še vedno niso v celoti zaključeni.« Med dolžnike se je uvrstila tudi znana publikacija Nova revija.
Davčna in carinska uprava sta razkrili dolžnike, pri katerih je davčni dolg višji od 5000 evrov in starejši od 90 dni, kot določa novela zakona o davčnem postopku. Državni zbor je lani z visoko politično podporo vanj vnesel določbe o razkritju davčnih dolžnikov. Za novelo zakona in tako za seznam je 29. novembra glasovalo 82 od 90 poslancev. Strokovna javnost in gospodarska združenja so imela o razkritju večinoma kritične pomisleke in so objavo razumela kot cenen populizem brez učinkov za proračun in davčno kulturo. Uveljavilo pa se je tudi mnenje, da bo ta seznam v pomoč pri poslovnih odločitvah, katerim partnerjem je mogoče zaupati.
Sedanja seznama bosta na ogled do 10. maja, ko bosta davčna in carinska uprava objavili nova.
