Tiskane izdaje
Ljubljana – Vladni urad za informiranje prek kampanje Vklopi razum, vzemi račun še spodbuja potrošnike, naj tudi sami delujejo proti sivi ekonomiji. Vlada letos nove analize na tem področju ni opravila. Davčna uprava je tudi ob prvem polletju s svojim delom zadovoljna.
Urad vlade za informiranje bo letos na podlagi javnega razpisa, ki ga je že izvedel, sofinanciral štiri projekte nevladnih organizacij, skupaj vredne 17.459 evrov: 50 odtenkov sive ekonomije Zavoda Nefiks (5000 evrov), Siva ekonomija? Brez mene! Društva Nasmešek (3459 evrov), Siva ekonomija – preteklost, sedanjost, nikoli več! Zavoda Rikus (5000 evrov) in projekt Siva ekonomija v barvah nevladne organizacije EIC Univerzum Minerva Maribor (4000 evrov).
Po pojasnilih vladnega urada za informiranje so v programu za leto 2014 načrtovali okoli 50.000 evrov za nadaljevanje oglaševalske kampanje, natančneje za zakup medijskega prostora: »S tremi organizacijami smo se dogovorili za oglaševanje v radijskem mediju (Infonet media od februarja do aprila), za kontaktne radijske oddaje z oglaševanjem spletnega mesta (GIZ Lokalne in regionalne radijske postaje v mesecu marcu) in za posebno rubriko na spletnem mestu (TS Media – Planet Siol net od aprila do konca junija). Vrednost vseh storitev znaša 50.000 evrov.«
Vlada Alenke Bratušek, ki zdaj opravlja le še tako imenovane tekoče posle, si je lani jeseni – ko je tudi predstavila javno kampanjo za spodbujanje potrošnikov, naj vselej zahtevajo račun – zadala, da bo obseg sive ekonomije v treh letih zmanjšala na polovico. Pri tem je izhajala iz ocene, da država zaradi sive ekonomije na leto izgubi okoli 400 milijonov evrov davka.
Ministrstvo za finance zadnje mesece ni na novo analiziralo učinkov ukrepov proti sivi ekonomiji. »Učinki posameznih splošnih ukrepov, ki delujejo na vse vrste davčnih prihodkov, so vidni šele skozi daljše časovno obdobje, ko je lažje izločiti izstopajoče vplive, ki niso povezani z ukrepi. Zato mesečno ne moremo dajati natančnih ocen o učinkih ukrepov za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti,« ugotavljajo na ministrstvu.
Davčni inšpektorji so v prvem polletju letos prek 3967 nadzorov na različnih področjih zavezancem za DDV naložili okoli 52 milijonov evrov dodatnih obveznosti. »Malo manj kot 50 odstotkov vseh teh nadzorov so dejavnosti proti sivi ekonomiji, njene učinke ocenjujemo na okoli milijon evrov. Drugače pa se ukrepi proti sivi ekonomiji kažejo tudi v večjem deležu prostovoljnega plačila davčnih obveznosti,« odgovarjajo v generalnem davčnem uradu. V prvem četrtletju letos se je neto davčna obveznost za DVV v 24 dejavnostih, v katerih je po merilih davčne uprave tveganje za utaje večje, glede na primerljivo obdobje iz leta 2013 povečala za 31,5 odstotka ali 3,8 milijona evrov, ugotavljajo v davčni upravi.
Med dejavnosti, kjer so se obveznosti zavezancev po davčnih pregledih najbolj povečale, uvrščajo pralnice in kemične čistilnice, trgovino na drobno na stojnicah z živili in pijačami, trgovino, vzdrževanje in popravila motornih koles, druge nastanitve za krajši čas, popravila komunikacijskih naprav, slaščičarne in kavarne, trgovino na drobno v cvetličarnah, proizvodnjo kruha, svežega peciva in slaščic, oddajanje zasebnih sob gostom in strežbo pijač. »Te dejavnosti skupaj dosegajo povprečno rast davčne obveznosti za 122,7 odstotka.«
Davčni nadzor je v tem obdobju pri DDV za 18,3 odstotka povečal tudi davčno obveznost v odvetniški dejavnosti. Nadzora pri odvetnikih ne izvajajo več v projektu Siva ekonomija, ker se je pokazalo, da je za to dejavnost bolj primerno opazovanje premoženja.
Zaradi davčnega nadzora je bila višja tudi davčna osnova pri davku od dohodkov pravnih oseb v 28 nadzorovanih dejavnostih, tako pa tudi davčna obveznost: obračunani davek za leto 2013 je bil za milijon evrov ali 19,3 odstotka višji kot leto prej.
»Do največjega povečanja davka je prišlo v dejavnostih odvetništvo (10,1 odstotka), v dejavnosti restavracij in gostiln (26,2 odstota), dejavnosti strežbe pijač (59,3 odstotka). Zavezanci v gostinski dejavnosti so za leto 2013 obračunali za 32,5 odstotka več davka kot za leto 2012. Analiza je bila opravljena tudi za zavezanc vulkanizerje, ki so jih nadzirale mobilne enote carinske uprave. Ti so za leto 2013 obračunali za 36,9 odstotka več davka kot za leto 2012,« ugotavljajo v generalnem davčnem uradu.
