Tiskane izdaje
Ljubljana − Skrivanje lastništva podjetij ne bo več mogoče, prav tako tudi ne prodaja terjatev ali državnih deležev kupcem z neznanim lastništvom. To naj bi zagotovil novi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, katerega cilj je zagotoviti večjo preglednost poslovanja in onemogočanje zlorabe poslovnih subjektov.
Zakon, ki je začel veljati 19. novembra, predvideva vzpostavitev registra dejanskih lastnikov, ki ga bo vodila in v 14 mesecih vzpostavila Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Po novem bosta zavezanca omenjenega zakona tudi Slovenski državni holding (SDH) in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Muženič je povedal, da naj bi s tem preprečili prodajo terjatev ali podjetij osebam, ki prikrivajo identiteto. »Posel ne bo smel biti sklenjen, če teh podatkov ne bodo imeli,« pravi direktor urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič.
Spomnimo, da so se v preteklih prodajah podjetij ali terjatev pojavljala vprašanja in dvomi o resničnih lastnikih, denimo pri prodaji Adrie Airways in terjatev do lastnice Bohinj Eco hotela. Po novem naj tega ne bi bilo več. V praksi to pomeni, da DUTB ciprski družbi Brekorio Investment ne bi smela prodati terjatev do DZS, Dela Prodaje in Term Čatež, če ne bo ugotovila, dejanskega lastništva. A v gospodarskih krogih se že pojavljajo pomisleki, koliko bosta SDH in DUTB te zahteve sploh lahko uresničevala. Na SDH odgovarjajo, da zakon še proučujejo, iz DUTB pa odgovorov nismo dobili.
Nižja meja gotovinskih transakcij
Novi zakon mejo gotovinskih transakcij, ki jih je treba prijaviti uradu za preprečevanje pranja denarja, z dosedanjih 30.000 evrov znižuje na 15.000. Prav tako bodo nadzirane manjše gotovinske transakcije, ki presegajo tisoč evrov in izplačilo odbitkov nad 2000 evrov pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo.
Poleg tega bodo morale finančne institucije, kot so banke, zavarovalnice in druge, poleg tujih, kot so to počele do zdaj, posebej preverjati tudi domače tako imenovane »politično izpostavljene osebe«, vključno z njihovimi ožjimi družinskimi člani in sodelavci.
Med te osebe ne sodijo le politiki, ampak tudi člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, člani računskih sodišč in svetov centralnih bank, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov, predstavniki mednarodnih organizacij, visoki častniki oboroženih sil in člani upravnih ali nadzornih organov državnih podjetij. Posebnega registra za te osebe ne bo, ampak bodo imeli zavezanci na voljo dve leti za pridobitev podatkov.
Banke ne pričakujejo večjih težav
Ker je že prejšnji zakon zavezancem nalagal obveznost glede ugotavljanja tujih politično izpostavljenih osebnosti, imajo banke že vzpostavljene ustrezne interne postopke, pojasnjujejo v Banki Slovenije. Postopek ugotavljanja se je že do zdaj izvajal avtomatizirano in ni bil obremenilen za stranke, zato v Banki Slovenije menijo, da banke ne bi smele imeti večjih težav tudi pri izvajanju nove zakonske zahteve.
»Zadeva bi se lahko nekoliko zapletla pri posameznih institucijah, ki nimajo implementirane ustrezne informacijsko-tehnološke rešitve, ampak ugotavljajo politično izpostavljenost na podlagi pisne izjave, ki jo podpiše stranka,« še opozarjajo. Banka Slovenije bo zato v smernicah, ki jih bo pripravila za ta namen poskušala opredeliti primeren postopek za ugotavljanje politične izpostavljenosti tudi v primeru domačih strank, »ki bo učinkovit in hkrati ne bo preveč obremenilen za stranke«.
Na Agenciji za zavarovalni nadzor odgovarjajo, da od zavarovalnic pričakujejo zagotavljanje skladnosti s predpisi, pri čemer morajo ustrezne rešitve poiskati same.
Prepovedi poslovanja
Sicer pa zakon še naprej prepoveduje uporabo anonimnih produktov, kot je skrita identiteta v bankah, sklepanje poslovnega razmerja s pravno osebo, ki ima delnice na prenosnika, sklepanje poslov z navideznimi bankami in gotovinsko poslovanje nad 5000 evrov tako za ponudnike blaga kot storitev. To pomeni, da bodo morale stranke obrtnikom, odvetnikom, zdravnikom in drugim dela, ki bodo dražja od 5000 evrov plačati prek bančnega računa in ne v gotovini.
Urad za preprečevanje pranja denarja bo po novem imel tudi inšpekcijska pooblastila. Do zdaj je imel na tem področju štiri zaposlene, še tri naj bi dobili iz drugih delov državne uprave. Precej višje so tudi kazni za kršitve.
Lani 521 prijav
Muženič ugotavlja, da je stanje na področju pranja denarja pri nas zadovoljivo. Pojasnil je, da je urad lani prejel 521 prijav sumljivih transakcij, največ - kar 88 odstotkov - so jih prijavile banke. V 259 primerih je urad ugotovil sume pranja denarja, v 107 primerih pa je informacije predal policiji zaradi suma drugih kaznivih dejanj. Skupaj so lani zaključili 572 zadev. Najpogostejši znaki pranja denarja so še vedno drobljenje gotovine, slamnata podjetja, slamnati direktorji, zaradi lege Slovenije pa so ti posli močno povezani z državami nekdanje Jugoslavije.
Lani je bilo za pranje denarja doseženih 12 pravnomočnih obsodb, leta 2014 pa 19. Vrednost odvzetega protipravno pridobljenega premoženja je lani znašala 108.000 evrov, leto prej pa kar 4,5 milijona evrov.
Muženič je prepričan, da je bil v zadnjih letih narejen velik napredek. Njihov urad je čas od prejema prijave do predaje zadeve policiji ali tožilstvu povprečno omejil na 50 dni, postopek do pravnomočne obsodbe pa nato še vedno traja osem let.
