Slaba banka in holding v treh mesecih

Ljubljana – »Veseli smo odločitve ustavnega sodišča, da je nekdo v teh pregretih časih ohranil trezno glavo ter razmislil o plusih in minusih pravice do refenduma in posledicah, ki bi jih imela odlaganje ali morebitna zavrnitev zakona,« je minister za finance Janez Šušteršič komentiral odločitev ustavnega sodišča, ki je zaprla pot referendumoma o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Šušteršič je v zvezi s slabo banko napovedal pripravo podzakonskih predpisov v sodelovanju z Banko Slovenije in Združenjem bank. »Z bankami bomo začeli pripravljati program, katere terjatve se prenesejo, pripraviti bodo morale tudi poslovno strategijo. To bo trajalo približno tri mesece. Takrat bomo lahko govorili o prvih prenosih terjatev. Vmes bomo morali vzpostaviti samo družbo za upravljanje terjatev bank – to je mogoče narediti v enem mesecu.«

Prenos terjatev na slabo banko do poletja

Zakon o krepitvi stabilnosti bank, ki predvideva za do štiri milijarde poroštev in dokapitalizacijo v znesku do milijarde evrov, bo tako začel veljati že letos. Prenos terjatev na slabo banko, tako meni Šušteršič, »bi moral biti končan do poletja 2013«. Minister ni želel pojasniti, kakšne diskonte pričakuje pri prenosu slabih bančnih terjatev. Napovedal pa je, da »bodo poroštva izdali v višini ekonomske vrednosti terjatev, ki bo zaradi diskontov nižja«.

Napovedal je še, da bo vlada jutri obravnavala uredbo o začasnem financiranju, ki je nujna zaradi referendumske blokade zakona o izvrševanju proračuna.

Prihaja Slovenski državni holding

Zakon o SDH bo začel veljati dan po objavi v uradnem listu. Takrat bo upravljanje državnih deležev v podjetjih prevzela Slovenska odškodninska družba (Sod), Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS bo nehala obstajati. Sod se bo v delniško družbo SDH preoblikoval mesec dni po uveljavitvi klasifikacije, ki bo opredelila, kaj bo država prodala in kaj ne. Vlada jo mora državnemu zboru predložiti v mesecu dni po uveljavitvi zakona. Zakon predvideva, da bo država delež svojih družb prenesla v last holdinga.

SDH bi za začetek delovanja potreboval tri mesece, državni zbor pa bi že konec januarja lahko odločal o klasifikaciji naložb holdinga, nato pa bi Sod potreboval še tri mesece za prenos naložb na holding, je pojasnil minister, »vmes pa mora DZ imenovati nadzorni svet, ta pa upravo. Aprila bo to že popolnoma funkcioniralo.«

Prvi šef bo Kuntarič

SDH bo imel devetčlanski nadzorni svet. V njem naj bi po zakonu sedeli štirje člani na predlog vlade, od tega eden iz ESS, štirje na predlog poslanskih skupin in eden na predlog komisije za nadzor javnih financ. Nadzorniške kandidate naj bi državni zbor v potrditev dobil v mesecu dni po uveljavitvi zakona. Tričlansko upravo bo na podlagi mednarodnega javnega razpisa imenoval nadzorni svet. Do takrat bo SDH vodil predsednik uprave Soda Tomaž Kuntarič.

Ustanovitev holdinga bi lahko zavrla nekatere prodaje državnih deležev, ki že potekajo, saj mora do sprejetja strategije o prodaji več kot četrtinskega deleža oziroma naložbi nad 20 milijonov evrov odločati državni zbor. K SDH se bo pripojila tudi družba DSU, medtem ko bo Kapitalska družba samostojna pravna oseba znotraj holdinga.

Politična odločitev

»Odločitev je nesporno bolj politična kot strokovna,« meni ekonomist dr. Bogomir Kovač. Če je bil cilj ustavnega sodišča omogočiti normalno delovanje države, bi po njegovih besedah moralo biti politično bolj uravnoteženo ter bi moralo naložiti vladi in zakonodajalcu določene spremembe v nesporno slabih zakonih. »Tako smo zamudili eno redkih formalnih priložnosti, ki jo je ustavno sodišče imelo, da bi dosegli izboljšanje zakonodaje,« pravi Kovač. Dodaja, da niti holding niti slaba banka nista nekaj, kar bi lahko neposredno vplivalo na ekonomsko-socialne pravice, upravljanje državnega premoženja in banke pa niso usodna ekonomska ali ustavnopravna kategorija.

Špekulacija, da bi referenduma ogrožala naše finančne vzvode, po njegovem mnenju pomeni izlet ustavnih sodnikov na zanje rahlo negotovo področje visokih financ.