Slaba banka išče glavnega izvršnega direktorja

Ljubljana – Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) z mednarodnim razpisom išče glavnega izvršnega direktorja družbe. Prijave zbirajo do 29. julja, z izbranim kandidatom, ki bo postal član upravnega odbora družbe, bodo podpisali pogodbo za dobo pet let.

Neizvršni direktorji DUTB (Marko Simoneti, Janez Širovnik, Juan Barba Silvela), ki bodo na predlog kadrovske komisije imenovali glavnega izvršnega direktorja, bodo po lastni presoji povabili na pogovor najustreznejše kandidate. Pri tem si pridržujejo pravico, da na pogovor ne povabijo nobenega kandidata, kakor tudi, da z nikomer ne sklenejo pogodbenega razmerja. V primeru, da se bo našel primeren kandidat – po mnenju nekaterih bolje obveščenih, večjega navala kandidatov ni pričakovati, presenečenj pa tudi ne –, bo najverjetneje imenovan do konca avgusta.

Izpostavljeni fotelj

Fotelj glavnega izvršnega direktorja DUTB je eden najbolj izpostavljenih pri nas. Na tem položaju so se doslej zvrstili sami tuji državljani: najprej Šved Torbjörn Mansson, nato Britanec Chris Gwilliam, ki ga je po predčasnem odhodu zamenjal Mansson. Po tudi njegovem predčasnem odhodu, ob aferi v zvezi s plačili svetovalnih storitev v skupnem znesku 2,8 milijona evrov, je ta položaj 6. oktobra lani, za dobo enega leta, prevzel Madžar Imre Balogh, sicer nekdanji predsednik uprave Probanke, nekdanji neizvršni direktor DUTB. Začasni mandat mu poteče čez slabe tri mesece, zato zdaj razpis za glavnega izvršnega direktorja s polnim mandatom.

Ko smo Balogha ob imenovanju lani jeseni povprašali, ali se bo prijavil na razpis in učvrstil svoj mandat, je v intervjuju za Sobotno prilogo povedal: »Ne gledam tako daleč naprej, saj imam na mizi nujnejše naloge in se osredotočam nanje. To pomeni, da delujem kar najhitreje pri različnih spremembah, ki jih želim vpeljati v DUTB s hitrostjo vsaj 200 kilometrov na uro. To je moj cilj – da DUTB spremenim v kooperativno, pregledno, dobro delujočo in še bolj učinkovito institucijo. DUTB je že zdaj zelo profesionalna institucija z zelo dobrimi zaposlenimi in si zasluži priznanje slovenskih ljudi za način, kako deluje. A po drugi strani moramo tudi mi položiti na mizo svoje dosežke.«

DUTB ima veliko dela sama s sabo

Balogh je v desetih mesecih, kar začasno vodi institucijo v 100-odstotni lasti države, skupaj z drugima izvršnima direktorjema, Janezom Škrubejem in Alešem Koršičem, izpeljal pripojitev likvidiranih Probanke in Factor banke k DUTB. Vlada je kot skupščina DUTB dala soglasje k pripojitvi obeh bank sredi letošnjega februarja, slaba banka pa je s tem prevzela 196 milijonov evrov premoženja od Factor banke in 228 milijonov evrov od Probanke.

Vlada je že maja povečala osnovni kapital DUTB za 4,6 milijona evrov. Izračun, kolikšna bo potrebna nova državna dokapitalizacija slabe banke zaradi finančnih posledic pripojitve Factor banke in Probanke, še ni dokončno pripravljen, verjetno pa bo težka nekaj deset milijonov evrov, omenjajo se številke do 50 milijonov evrov. »Paradoks je, da je zdaj glavni izvršni direktor DUTB oseba, ki je prej saniral Probanko, hkrati pa po pripojitvi Factor banke in Probanke k DUTB ugotavlja, da je DUTB potrebna še približno 50-milijonske dokapitalizacije. Zdi se, da eni in isti kadri samo krožijo med Probanko, Factor banko in DUTB,« je do državnega kadrovanja in upravljanja DUTB kritičen ekonomist Matej Lahovnik. Posledično je zdaj slaba banka ob pritoku novih kadrov tudi sama v precej težavnem procesu prestrukturiranja, reorganizacije in odpuščanj, število zaposlenih pa se je znižalo z blizu 220 na 187.

Lahovnik: Problem je vpletanje politike

Kar zadeva sam razpis, je Lahovnik mnenja, da je bolj ali manj nepotreben: »Mislim, da imajo že izbrane kandidate in vedo, kdo približno se bo javil. Ne verjamem pa, da se bodo na ta razpis prijavili resni kandidati iz tujine. Ne toliko zaradi plač, večji problem je politično vpletanje v delo slabe banke.«

Ko so se v DUTB kadrovsko okrepili s pripojitvijo Factor banke in Probanke, »smo prišli v paradoksalno situacijo, da za sanacijo bančnega sistema in podjetniškega sektorja skrbijo kadri, ki so vsaj posredno sodelovali pri nastanku bančne luknje. Za resno podjetniško prestrukturiranje niso v DUTB niti ustrezno kadrovsko ekipirani, niti nimajo resursov za to. Bojim se, da se bo zadeva precej izrodila. Če pogledamo slabe banke drugod po svetu, vidimo, da so v bistveno krajšem času prodale večji del svojega premoženja. Pri nas pa je ambicija, da se delovanje slabe banke podaljša. Obstaja resna bojazen, da bo tudi slaba banka šla po poti tistih institucij, ki so bile zamišljene kot začasne, pa so postale trajne«, še opozarja Lahovnik.

Novela zakona o ukrepih za stabilnost bank – državni zbor jo je sprejel januarja letos – med drugim DUTB daje večja pooblastila pri prestrukturiranju podjetij in podaljšuje njen obstoj vse do konca leta 2022. Novi glavni izvršni direktor DUTB, ki bo najverjetneje nastopil letos jeseni, bi tako, če bo vzdržal do konca petletnega mandata, lahko vodil institucijo skoraj do njenega načrtovanega zaprtja.