Slaba banka še naprej sklepa drage pogodbe

DUTB, ki je za zunanje storitve že porabila astronomske zneske, je najela nove svetovalce ali pa z obstoječimi sklenila nove pogodbe.

Objavljeno
17. april 2014 22.36
Maja Grgič, Nejc Gole, gospodarstvo
Maja Grgič, Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je razkrila tudi prejemke vodstva in podatke o aktualnih svetovalnih in drugih pogodbah. Iz tega je mogoče ugotoviti, da je DUTB, ki je v preteklosti za zunanje storitve že porabila astronomske zneske, najela nove svetovalce ali pa z obstoječimi sklenila nove pogodbe.

Aktualne pogodbe so slabo banko po naših izračunih do danes stale več kakor 500.000 evrov (glej grafiko), Če upoštevamo še pretekle, pa je za tovrstne storitve porabila že štiri milijone evrov.

Največjo vsoto, 230.000 evrov, je tudi letos prejela svetovalna družba Quartz+Co, s katero Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) sodeluje od lanskega leta in s katero je marca letos sklenila novo pogodbo za 37.000 evrov na teden plus 8500 evrov na mesec. To je storila kljub sumom konflikta interesov, saj je partner te družbe Torbjörn Månsson, zdaj že nekdanji izvršni direktor DUTB.

Več kot 170.000 evrov je od lanskega septembra zaslužila tudi švicarska svetovalna družba Hansahandelshaus. Njen lastnik Janne Harjunpää pa je prav tako povezan s Quartz+Co, saj je bil v njeni ekipi, ko je ta pomagal vzpostavljati slabo banko pri nas.

Odvetniška družba Jadek & Pensa, ki je za DUTB kot zunanji ocenjevalec preverjala omenjeni Månssonov konflikt interesov in ga ni odkrila, od slabe banke dobi kar 17.000 evrov pavšala na mesec za izvajanje skrbnega pregleda.

Nadzornik NKBM in partner DUTB

Skrbne preglede kreditnih map za slabo banko izvaja tudi odvetniška družba Fatur. Ta je zanimiva zlasti zato, ker je odvetnik Andrej Fatur tudi član nadzornega sveta NKBM in bi zato lahko bil v konfliktu interesov. Fatur pojasnjuje, da so bili za sodelovanje z DUTB izbrani med več družbami, ki so se potegovale za posel. Dodaja, da je svoje sodelovanje z DUTB razkril tudi na nadzornem svetu NKBM. »Glede tistega, kar delam, ni odnosa med banko in DUTB. Če bi nastal konflikt interesov, bi se iz odločanja izločil,« pravi Fatur.

Kar 10.350 evrov na mesec od marca od slabe banke prejema pred tremi leti ustanovljeno in malo znano estonsko podjetje.

Plače vodilnih v DUTB ostajajo visoke: izvršna direktorja Janez Škrubej in Christopher Gwilliam prejmeta po 21.533 evrov na mesec, Aleš Koršič 9800 evrov, ostali trije neizvršni direktorji pa po 10.000 evrov.

Med največjimi dolžniki, ki jih je včeraj objavila DUTB, ni presenečenj: holdingi, gradbinci, zadolžena podjetja, družbe v stečaju. V tabeli objavljamo seznam dvajsetih največjih dolžnikov, ki so izpostavljeni do slabe banke. Največji dolžnik je holding Zvon ena, do katerega ima DUTB 115,4 milijona terjatev, bruto izpostavljenost do Zvona dva je 93 milijonov evrov, do T-2, ki je bil v lasti obeh holdingov, pa 119,5 milijona evrov. Cerkvena Zvonova je kreditirala predvsem NLB – eden od vodilnih bančnikov v NLB je bil Alojz Slavko Jamnik, brat škofa Antona Jamnika. Največja prenesena slaba terjatev z NKBM je 38 milijonov evrov posojila Športnemu centru Pohorje

Znani in neznani dolžniki

Ob pričakovanih družbah, kot so Primorje, Vegrad, Cimos, DZS, ACH, Merkur, CG invest, Poteza naložbe in druge, visoko na seznamu najdemo tudi neznane družbe. Ena takšnih je ES Gorica. Ta je v zadnjih štirih letih največ prihodkov ustvarila leta 2009, in sicer dva milijona evrov, do slabe banke pa ima za kar 35,7 milijona evrov dolga. Veliko večino terjatve do tega podjetja je na slabo banko prenesla NLB. Podjetje za inženiring ABA pa je od leta 2009 – za lani podatki še niso znani – le enkrat poslovno leto končala z več kot 200 tisoč evrov prihodkov, pa jo je NLB očitno zelo izdatno kreditirala. Izpostavljenost slabe banke do te družbe je namreč skoraj 15 milijonov evrov.

Ob tem poudarimo, da so banke s kreditiranjem izgubile precej več milijard evrov, kot kažejo podatki DUTB. Banke so namreč velik del terjatev že odpisale, znaten delež pa jih po prenosu na slabo banko – ta je terjatve odkupila s skoraj 70-odstotnim diskontom – ostal na bankah. Ob koncu januarja so slovenske banke imele 5,5 milijarde posojil z zamudami nad 90 dni. Tega se zavedajo tudi bančniki. Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc je pred časom obžaloval, da banka ni na slabo banko prenesla še več slabih posojil: »Banka ima namreč v svojem portfelju še vedno več slabih posojil, kot je povprečje v zdravih evropskih bankah.«