Slovenija iz Bruslja počrpala 2,5 milijarde evrov

Koriščenje sredstev EU je dobro, ni pa optimalno, je na današnji novinarski konferenci dejala Andreja Kert, ki vodi vladno službo za evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

Objavljeno
11. april 2014 13.58
Posodobljeno
11. april 2014 13.58
Andreja Kert
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo

Ljubljana − Kertova je izpostavila probleme, ki spremljajo naše črpanje evropskih sredstev, seveda tudi zamrznjenih 186 milijonov evrov, ki jih je Evropska komisija Sloveniji zamrznila letos. Na obisku v Bruslju v začetku tedna se je dogovarjala vsaj za delno odmrznitev teh sredstev − kolikšno, se ne ve − in seveda upa, da se bo to kmalu uresničilo.

Sicer pa odgovore na bruseljsko zamrznitev pripravlja vladna služba za kohezijsko politiko in urad za nadzor proračuna, odgovor naj bi v Bruselj poslali predvidoma proti koncu aprila.

Državna sekretarka je spet opozorila, kot že pred časom v pogovoru za Delo, na probleme okoljskih projektov, ki imajo odobrena evropska sredstva, a vse kaže, da jih občinam ne bo uspelo konačati do konca prihodnjega leta. Namreč, če jih ne bodo končali v letu 2016, bodo morali vsa evropska sredstva vrniti. Po drugi strani pa je že nekaj časa znano, da je na »čakanju« za 180 milijonov evrov vrednih projektov iz tako imenovnaih »dodtanih pravic porabe«.

Andreja Kert je predstavila svoja dva namestnika Leo Jagodič Lekočevič in Andreja Engelmana, sicer pa povedala, da z evropskimi sredstvi iz iztekajoče se finančne perspektive 2007−2013 se je v Sloveniji sofinanciralo več kakor 5000 projektov. Za 4,1 milijarde evropskih sredstev iz te perspketive je podpisanih 95 odstotkov pogodb v skupnem znesku 3,9 milijarde evrov, iz slovenskega proračuna je iz tega naslova izplačanih 2,7 milijarde evrov, v slovenski proračun pa je iz Bruslja »pokritih« 2,5 milijarde evrov.

Na novinarski konferenci je Kertova povedala, da je Partnerski sporazum od včeraj v uradni bruseljski proceduri, tako da lahko Slovenija v petih tednih pričakuje odgovor od evropske komsijije, že proti koncu aprila ali v začetku maja pa bi lahko v Bruselj poslali tudi operativni program, prav tako pomemben dokument za črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive, v kateri ima Slovenija na voljo 3,2 milijarde evrov.