Tiskane izdaje
Po prvi oceni Sursa je naš lanski BDP znašal okoli 39,8 milijarde evrov, kar je nominalno za 3,1, realno pa za omenjenih 2,5 odstotka več kot leta 2015. Glavno gonilo rasti so še vedno uspešni slovenski izvozniki, ki so izkoristili rast tujega povpraševanja in dosegli, da se je naš izvoz lani povečal za skoraj šest odstotkov.
Vse pomembnejše postaja domače povpraševanje: potrošnja gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju leta 2016 povečala za 4,1 odstotka; nazadnje je tako rasla na začetku leta 2008. Lani so se izboljšale tudi razmere na trgu dela: zaposlenih je bilo 960.000 oseb, za dva odstotka oziroma 19.000 več kot leta 2015.
Naš BDP se je lani povečal za 2,5 odstotka, torej več kot v 2015 (2,3 odstotka), so izračunali v statističnem uradu (Surs). Slovenija je s tem tretje leto zapored rasla hitreje od povprečja Unije, a je zaradi pokriznega dvojnega padca v obliki črke W naš realni BDP še malenkost nižji kot v 2008.
Že kar navajeni smo, da je ključni dejavnik gospodarske rasti pri nas izvoz in tudi lani se je povečal za zelo solidnih 5,9 odstotka. Gledano v celoti, je bila lanska vrednost izvoza za skoraj četrtino večja kot v predkriznem letu 2008. Izvoz se je po globokem, skoraj 20-odstotnem padcu v letu 2009, tudi zelo hitro pobral z dna, po drugi strani pa je bila konec lanskega leta vrednost realnega BDP še vedno za kak odstotek nižja od predkriznega vrha - kar potrjuje napovedi, da bo Slovenija šele letos izšla iz razvojno izgubljenega desetletja.
Pomladanska napoved v drugi polovici marca
Evropska komisija nam je za letos in prihodnje leto nedavno napovedala še nekoliko višjo, triodstotno gospodarsko rast. Ob zdajšnji objavi podatkov Sursa so tudi na vladnem Umarju napovedali pripravo nove, pomladanske gospodarske napovedi 2017, predvidoma jo bodo predstavili v drugi polovici marca.
Lani so se povečale tudi zasebne investicije - na Umarju to pojasnjujejo z visoko izkoriščenostjo kapacitet, dobrimi poslovnimi rezultati, razdolževanjem podjetij in ugodnejšimi pogoji financiranja. Ob novem valu potrošniškega optimizma in povečanju zaposlenosti se je kar precej, za 2,8 odstotka, okrepila tudi zasebna potrošnja. Rast trošenja gospodinjstev je bila še posebej visoka, kar 4,1-odstotna, v zadnjem lanskem četrtletju, še kažejo podatki Sursa.
Infografika: Delo
GZS poziva k previdnosti
»Nizke obrestne mere, več delovnih mest in rast plač so prepričali gospodinjstva, da več trošijo, in sicer tako za nepremičnine kot vozila, pohištvo in belo tehniko. Del tega učinka je začasne narave, saj so gospodinjstva s temi nakupi v preteklosti precej odlašala. Prav domače trošenje vpliva na rast zaposlovanja v storitvenih dejavnostih, kot so trgovina, finančne storitve, poslovanje z nepremičninami, tudi v turizmu,« so se na omenjene podatke Sursa odzvali na gospodarski zbornici, kjer so sicer za lani napovedali malenkost manjšo, 2,3-odstotno gospodarsko rast.
Na GZS ob ugodnejši oceni rasti in omenjenih optimističnih gospodarskih napovedih, tudi iz Bruslja, hkrati pozivajo tudi k previdnosti. Po njihovem so zdaj razmere podobne kot v predkriznih letih 2007-2008, Slovenija pa premalo odločno krči strukturni proračunski primanjkljaj in si ne ustvarja zadostnega manevrskega prostora v javnih financah za intervencije v primeru morebitne nove krize. Razlogi za previdnost in večje javnofinančne presežke, kot jih zdaj ustvarjamo v slovenskem proračunu, so po njihovi oceni tudi vse višje obrestne mere, dražje surovine, ekonomski nacionalizem držav in geopolitične napetosti, ki lahko povečajo obrambne in socialne izdatke, dodatno tveganje za davkoplačevalce je tudi visok delež državnega lastništva, ki lahko s stroški za sanacijo državnih podjetij še poveča javni dolg.
Dražja goriva in hrana »kurijo« inflacijo
No, novo dejstvo je, da se zdaj k nam vrača tudi nekoliko višja inflacija, in sicer predvsem po zaslugi dražjih naftnih derivatov in hrane. Konec februarja so cene na mesečni ravni zrasle za odstotek, na letni ravni pa je inflacija znašala 2,2 odstotka, kar je znatno več kot v istem času lani, ko smo na letni ravni celo imeli 0,7-odstotno deflacijo, negativno rast cen. Zdajšnja letna stopnja inflacije je tako najvišja v zadnjih treh letih, najbolj pa so februarja porasle cene tekočih goriv (za 29,3 odstotka), zelenjave (24,7 odstotka), dizelskega goriva (20,2 odstotka) in bencina (za 14 odstotkov).
