Tiskane izdaje
V evropski komisiji imajo še bolj optimistične ocene gospodarskih gibanj v Sloveniji. Po danes objavljeni zimski napovedi naj bi letos gospodarska rast znašala 4,2 odstotka. Med članicami območja z evrom bosta višjo rast imeli le Irska in Malta, v celotni EU pa Romunija in Poljska.
Že jeseni je Bruselj zvišal napoved za letošnje leto s 3,1 na štiri odstotke. V prvih treh četrtletjih lanskega leta se je BDP v primerjavi z istim obdobjem leto prej zvišal za 5,1 odstotka. Rast je temeljila predvsem na domačem povpraševanju in neto izvozu. Tako zasebna kot javna potrošnja sta se zvišali z rastočimi razpoložljivimi prihodki in boljšim potrošniškim zaupanjem.
Ob upoštevanju ocen za zadnje lansko četrtletje naj bi rast BDP v letu 2017 znašala 4,9 odstotka. V oceni za letos poudarjajo, da bo domače povpraševanje ostalo močno, prispevek neto izvoza se bo znižal. Ker se zaposlenost in plače zvišujejo, bančna posojila pa so bolj razpoložljiva, se bo močno povečala zasebna potrošnja.
Okrepljeno povpraševanje, visoka izkoriščenost zmogljivosti kot tudi boljše bilance podjetij in posojilni pogoji bodo spodbudili naložbe v proizvodne zmogljivosti. Tudi gradbene naložbe se bodo povečale, tako za stanovanja kot tudi za poslovne in industrijske prostore. Večje črpanje iz skladov EU naj bi še bolj okrepilo naložbe.
Podobna gibanja se bodo po pričakovanjih nadaljevala v letu 2019; a močno domače povpraševanje pomeni, da bo uvoz rastel hitreje kot izvoz. Posledica tega bo nižja rast BDP – 3,5 odstotka.
Gospodarska rast kot priložnost za poglobitev monetarne unije?
V območju z evrom in EU naj bi gospodarska rast letos znašala 2,3 odstotka in dva odstotka prihodnje leto. Po ocenah je lani znašala 2,4 odstotka. V evropski komisiji ne skrivajo zadovoljstva z robustno rastjo, kakršne ni bilo od izbruha finančne krize pred desetletjem. »Morali bi izkoristiti čas, da naredimo gospodarstva bolj odporna in poglobimo gospodarsko in monetarno unijo,« je povedal njen podpredsednik za evro Valdis Dombrovskis.
Na kratki rok sicer ocenjujejo, da bi bila rast lahko še višja od pričakovanj; med tveganji na srednji rok pa že uvrščajo visoke globalne cene premoženja, ki bi se utegnile pokazati za ranljive. Tudi razplet pogajanj o brexitu, ki so negotova, utegne negativno vplivati na rast. Tak vpliv utegnejo imeti tudi geopolitične napetosti in protekcionistična gibanja.
