Slovenija na poti k cenejšemu bencinu

Ljubljana – Cene bencina in dizelskega goriva so v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem trenutno nižje kot pri nas. Zaradi visokih trošarin na poceni surovino se prodaja goriva v Sloveniji zmanjšuje, s tem pa izgublja tudi državna blagajna.

Ob padcu nepremičninskega zakona je nekdanji finančni minister Uroš Čufer vire za izpad predvidenih 205 milijonov evrov poiskal tudi v trošarinah. A javno dostopni podatki kažejo, da se je kljub višjim trošarinam v proračun od njih letos nateklo precej manj kot v istem obdobju lani.

»Povišanje cene za odstotek zmanjša porabo za manj kot odstotek, pri čemer izgubijo samo trgovci; če pa se poraba zmanjša za več kot odstotek, izgubi tudi finančno ministrstvo,« pojasnjuje ekonomist Veljko Bole.

Slovenci za razmeroma poceni surovino – cene nafte so te dni na svetovnih trgih dosegle rekordno nizke ravni in so najnižje po letu 2010 – plačujejo visoke maloprodajne cene, saj so se od začetka krize dajatve na gorivo pri nas povišale za več kot polovico.

Pri sosedih ceneje

»Dizel in 95-oktanski bencin sta cenejša na Hrvaškem, v Avstriji in na Madžarskem, za pet do deset odstotkov, kurilno olje pa je cenejše v Avstriji in na Hrvaškem za dobrih deset odstotkov. V Italiji so derivati dražji kot pri nas,« povzema Bole razmere na trgu. Cene nafte leto in pol sistematično padajo, kar povzroča precej nezadovoljstva pri trgovcih in na finančnem ministrstvu. »Zaradi manjše prodaje se za kupce, še zlasti dizla, zagrizeno bojujejo tudi vse sosednje države. Tako tudi zunaj avtocest odpirajo črpalke z bistveno nižjimi cenami predvsem za tovornjake. Problem povečuje še nizka gospodarska aktivnost, ki prav tako krči obseg porabe,« še ugotavlja.

Prodaja pada …

Višje maloprodajne cene goriva torej vplivajo tudi na odločitve potrošnikov o nakupih; ti so bolj varčni, še zlasti pa se izgublja prihodek iz tranzitnega prometa. »Po naših ocenah je tega zaradi trošarinske politike tudi desetino manj,« ugotavlja Aleš Peternel iz Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja. V Petrolu konkretnih podatkov o gibanju prodaje nismo dobili, so pa potrdili, da se je prodaja goriva zmanjšala na obmejnih bencinskih servisih in tudi v tranzitu, predvsem zaradi višjih cen v primerjavi s sosednjimi državami. »Večja ko je razlika v ceni, manj prometa imamo. Potrošniki so pozorni že na manjša odstopanja v cenah, večji evropski prevozniki pa se za nakup pogosto odločajo tako, da upoštevajo najnižje cene na celotni trasi,« so še povedali v Petrolu. Slovenijo je mogoče prevoziti, ne da bi bilo treba gorivo dodatno točiti; tako že kroži šala, da se tovornjakarji na naših črpalkah le še olajšajo na stranišču in niti cigaret več ne kupijo.

Obetajo se spremembe

»Vse skupaj je postalo nekam nerazumno. Pripravlja se nov model, ki bi optimiziral priliv trošarin v proračun,« je povedal minister za finance Dušan Mramor. Po novem modelu naj bi se torej znižale trošarine in s tem maloprodajne cene bencina, s čimer bi pospešili prodajo in prilive v državno blagajno. Po naših informacijah je finančno ministrstvo izbranim strokovnjakom zunaj vlade že posredovalo tudi podatke za izračun oziroma pripravo novega modela, čeprav na ministrstvu trdijo, da tega pripravljajo pri njih. Pri korekciji trošarin je po Boletu treba neposredno upoštevati tudi cene pri sosedih; na ministrstvu morajo izkoristiti vse dostopne davčne vire, pravi, in tudi pri trošarinah je tako.

… in tudi prilivi

Iz javno dostopnih podatkov o trošarinskih prilivih v državno blagajno je razvidno, da je država letos pobrala štiri odstotke manj trošarin od energentov kot v istem obdobju lani. Do konca novembra jih je bilo obračunanih za dobrih 750 milijonov evrov; lani v vsem letu za dobro milijardo evrov.