Tiskane izdaje
Ob tem so na ministrstvu pojasnili, da bi pridružitev Azijski investicijski banki pomenila možnost dostopa slovenskih podjetij do projektov, ki bi jih ta finančna ustanova financirala v Aziji in ne zunaj nje.
Po drugi strani pa bi pridružitev tej pobudi pomenila tudi finančno obveznost v sorazmernem deležu kapitala.
Financiranje infrastrukturnih projektov
Naloga Azijske investicijske banke bo financiranje infrastrukturnih projektov, kot so železnice, ceste, energetski in drugi projekti.
V banki, ki naj bi jo ustanovili do konca leta, bo imela vodilno vlogo Kitajska, saj naj bi zagotovila kar polovico od načrtovanih 100 milijard dolarjev začetnega kapitala. A svojo namero za pridružitev pobudi v vlogi ustanovnih članic je izrazilo že več kot 40 držav, med njimi vsa najpomembnejša gospodarstva z izjemo ZDA, Japonske in Kanade.
Prav v Washingtonu na ustanovitev te mednarodne finančne ustanove gledajo z največ pomisleki. Pobudi namreč vidijo kot poskus spodkopavanja vodilne vloge Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v svetovni finančni arhitekturi, kjer imajo ključno besedo še vedno ZDA.
Je pa željo po vstopu med ustanovne članice investicijske banke napovedalo več članic EU. Poleg štirih največjih gospodarstev - Nemčije, Francije, Velike Britanije in Italije so to še Avstrija, Danska in Nizozemska. Med evropskimi državami, ki niso članice EU, pa sta interes izrazili npr. tudi Švica in Norveška.
