Slovenija ni napredovala le ekonomsko, ampak tudi kot družba

Pogovarjali smo se Alenko Smerkolj, ministrico za razvoj, ki vodi vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko


Kako ste dva meseca pred iztekom stare finančne perspektive 2007–2013 v vladni Službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) zadovoljni z doseženim?

Še vedno verjamem, da bomo dosegli stoodstotno črpanje. Če se po datumu 30. september 2015 primerjamo z drugimi članicami, je Slovenija na devetem mestu po uspešnosti črpanja. To je gotovo zelo dober pokazatelj, kje pravzaprav smo.

Ali se srečujete s projekti, ki se sicer izvajajo, a še vedno ni popolnoma jasno, ali jim bo uspelo izpolniti vse skrajne roke?

Tudi takšni so še. Zdaj imamo veliko infrastrukturnih projektov, vsak dan se odpirajo čistilne naprave, predori, obvoznice, inštituti ... Ministrstvo za infrastrukturo bo, denimo, zdaj do konca leta vsak mesec izdalo za 50 milijonov evrov zahtevkov za povračilo. Obnavljajo se tudi mostovi, in če bo vreme primerno, bodo izvajalci lahko delali, kot je bilo načrtovano, in ne bodo zamujali. Zadeve naj bi bile končane do 30. novembra, saj bodo potem sledili še postopki pri nas (na posredniškem organu, na organu za upravljanje, na organu za potrjevanje) in nato bodo zahtevki za povračilo poslani v Bruselj.

Kaj bo s projekti, ki se bodo izvajali do konca leta?

Vsi stroški, ki bodo nastali do 31. decembra, bodo upravičeni. Če bo Slovenija še letos, denimo okoli božiča, izdala račune za Bruselj, bodo sredstva povrnjena iz letošnjega proračuna, medtem ko do 31. decembra 2015 lahko nastanejo le še upravičeni stroški. Verjetno pa bo nekaj projektov res končanih šele v zadnjem tednu leta, vendar bodo to še vedno zahtevki za sredstva iz stare perspektive. Upravičenost torej ne bo problematična, le za proračun bi bilo bolje, če bodo ti zahtevki izdani čim prej.

Koliko prihodkov iz črpanja pričakujemo iz Bruslja letos, 700 milijonov evrov?

Letos pričakujemo 695 milijonov evrov. Iz slovenskega proračuna smo do konca septembra izplačali že 93 odstotkov vseh sredstev iz stare perspektive (skupaj 3,7 milijona evrov), prejeli pa smo 3,4 milijona evrov oziroma 83 odstotkov. Bistveno je, da pri zahtevkih dosežemo sto odstotkov, to bomo iz Bruslja dobili povrnjeno. V primerjavi z nekaterimi članicami smo lahko zadovoljni, da je Sloveniji uspelo pospešiti črpanja v zadnjih dveh letih. Če se to ne bi zgodilo, bi denar pustili v Bruslju, kot se bo zgodilo nekaterim. V Bruslju bodo ostale milijarde.

V javnosti so zelo odmevale tudi težave, ki so črpanje spremljale: nepravilnosti, goljufije, ki so v nekem obdobju privedle do velikih zamrznitev toka evropskih sredstev iz Bruslja. So ti problemi urejeni?

Nikoli ni mogoče biti popolnoma gotov, saj vsaka inšpekcija evropske komisije lahko odpre neko zgodbo, na katero se ni računalo, o kateri se verjame, da je v redu. Vedeti je tudi treba, da inšpekcije lahko pričakujemo še prihodnji dve leti. Seveda, napake lahko nastanejo kljub vsemu temu nadzoru. Napake so človeška stvar in jih popravimo. Tisto, proti čemur se bom do onemoglosti borila, so goljufije. Ob 5000 projektih v stari perspektivi je seveda težko vedeti, kaj vse se je z njimi dogajalo v drobovju, mi smo le administrativni nadzor. Če, denimo, ne bi bili v skoraj nekakšni vojni z razvojnimi centri, kjer so se v nekaterih primerih zgodile goljufije, bi denar, namenjen zanje, preprosto izgubili.

Začelo se je tudi črpanje sredstev v novi perspektivi 2014–2020, in sicer z znanimi enajstimi kohezijskimi projekti. Ali to že tudi pomeni, da v Buselj pošiljate tudi že račune zanje?

Ne, zahtevkov v Bruselj za novo perspektivo še ne pošiljamo. Za to moramo imeti potrjen, akreditirani sistem. Račune bomo lahko začeli izdajati decembra. Seveda pa je SVRK te projekte potrjeval, do zdaj smo izdali že osem podpor. Na vrsti je velik projekt Drava, ki je v zadnji fazi, a verjamem, da bo odločitev sprejeta še oktobra. Preostala dva (kohezijska) projekta pa sta združena in bosta financirana iz programa Jaspers. A kot že rečeno, sistem bo kmalu vzpostavljen in prvi računi (zahtevki iz nove perspektive) bodo lahko šli v Bruselj še letos.

Iz Bruslja pričakujemo formalno potrditev strategije pametne specializacije.

V Bruslju so Slovenijo v zadnjem času na sestankih pri komisarki Corini Cretu pohvalili za pospešeno črpanje iz stare perspektive, drugi del pa je bila resna pohvala za dokument – Strategijo pametne specializacije. Komisarka je poudarila, da je njena priprava sicer res trajala dolgo, a da ima zdaj Slovenija tudi po mnenju komisije eno najboljših strategij.

Kakšna je Slovenija po devetih letih črpanja kakovostnih razvojnih sredstev?

Slovenija je postala drugačna, vsaka občina ima nekaj od teh sredstev, več kot 5000 projektov smo uresničili: Slovenija ima zato zelo veliko novih cest, železniških projektov, naložb v gospodarstvo, izobraževanje, veliko je projektov za brezposelne. Gotovo so ta sredstva pripomogla ne samo k ekonomskemu razvoju, ampak tudi k širšemu družbenemu razvoju. Slovenija je, čeprav je bila velikokrat kritizirana, naredila velike korake.

Že zdaj so bila evropska sredstva dobro porabljena, a v novi perspektivi želite še večjo dodano vrednost?

Naš cilj je, da v novi perspektivi dosežemo bistveno boljši množitelj teh sredstev. Del sredstev bomo usmerili kot povratna sredstva in se bodo vračala in spet uporabljala, absolutno pa bomo zelo pazili, da bomo sredstva investirali v prave projekte z nižjimi stroški in na podlagi pravih investicijskih načrtov.