Sloveniji bonitetna ocena DB3

Dun & Bradstreet: Tretjino posojil, ki jih podjetja ne vračajo, ima najeto 50 največjih korporacij, to drastično vpliva na denarne tokove in profitabilnost bank.

Objavljeno
22. april 2015 14.10
Kljub uvedbi evra ni pričakovati novih valutnih tveganj, menijo v največji bonitetni hiši na svetu Dun&Bradstreet
M. B., gospodarstvo
M. B., gospodarstvo

Bonitetna hiša Dun & Bradstreet je Sloveniji v aprilskem poročilu pripisala oceno tveganja DB3, kar pomeni, da je pri poslovanju pri nas treba pričakovati nekaj tveganja.

Razpon ocen je med DB1 in DB7, pri čemer sta prvi dve oceni v zelenem polju tveganja, spodnje tri pa v rdečem, alarmnem polju. S to oceno Slovenija zaseda zaseda 44. mesto na svetu. Globalno si prvo mesto delijo Nemčija, Norveška in Švedska, zadnje pa Afganistan, Irak, Libija, Sirija, Jemen in Zimbabve. V vzhodnoevropski regiji sta na vrhu Estonija in Slovaška, Slovenija si s Hrvaško deli sedmo in osmo mesto.

Dun & Bradstreet (D&B) Sloveniji za letos napoveduje 1,5-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 1,7-odstotno, do leta 2019 naj bi se povečala do dveh odstotkov. Nezaposlenost bo po pričakovanju padla od letošnjih 9,5 odstotka za največ 1,2 odstotne točke v letu 2019.

Davčne obremenitve slovenskih družb so po oceni D&B relativno nizke, po znižanju v letu 2014 so se efektivno ustavile na 35-odstotni realni obremenitvi dobička. Bonitetna hiša napoveduje uvedbo nepremičninskega davka in večje obremenitve za poslovne in industrijske objekte.

Slovenska zunanja zadolžitev je s 45 milijardami evrov relativno visoka in predstavlja 125,1 odstotka predvidenega letošnjega BDP in 149,6 odstotka predvidenega izvoza. Letos se bomo morali po napovedih zadolžiti za še šest milijard evrov, za prihodnje leto pa za še 6,7 milijarde. Se pa lahko zdaj zadolžujemo precej poceni − zahtevana donosnost desetletnih obveznic je danes 0,97 odstotka, leta 2013 je bila sedem odstotkov.

Slovenija ima kar nekaj težav z prestrukturiranjem domačega zadolževanja, še navajajo v D&B. Slabih terjatev v gospodinjstvih je znosnih 5,5 odstotka, družbe pa jih ne odplačujejo kar okrog 20 odstotkov. Tretjino slabih posojil je najelo petdeset največjih slovenskih korporacij, »dokler to ne bo sanirano, bo drastično vplivalo na denarne tokove in profitabilnost bank«, so še navedli v bonitetni hiši Dun & Bradstreet.