Tiskane izdaje
Rezultati evropskih zavarovalnih stresnih testov so pokazali, da so slovenske zavarovalnice kapitalsko pripravljene na uvedbo zavarovalniške direktive Solventnost II, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2016. V povprečju 16 zavarovalnic in pozavarovalnic na našem trgu izkazuje 80-odstotni presežek kapitala nad zahtevanim v direktivi.
Dve družbi po stanju na zadnji dan lanskega leta ne izkazujeta kapitalske ustreznosti; njun skupni primanjkljaj znaša štiri milijone evrov, kar je 0,2 odstotka celotnih sredstev, ki jih imajo zavarovalnice na voljo za zagotavljanje solventnostnega kapitala. Kateri dve zavarovalnici sta to, ni znano, Agencija za zavarovalni nadzor pa navaja, da ne gre za materialna odstopanja, ki jih družbi sami, s poslovanjem ali s povečanjem kapitala, ne bi mogli zagotoviti. V določenem delu je ta primanjkljaj že odpravljen.
Pri preverjanju občutljivosti zavarovalnic na različne scenarije (stresni testi), ki jih je opredelil Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, je v Sloveniji je sodelovalo 15 družb, saj je bila ena od zavarovalnic vključena v preverjanje v okviru mednarodne zavarovalniške skupine, katere članica je. »Slovenske zavarovalnice dobro obvladujejo tveganja, ki izhajajo iz njihove osnovne dejavnosti, to je zavarovalna tveganja,« povzemajo rezultate v Agenciji za zavarovalni nadzor. Od vseh zavarovalnic, ki so sodelovale pri stresnih testih, je samo ena izkazala minimalni primanjkljaj kapitalske ustreznosti, in sicer pri prenizko oblikovanih zavarovalno tehničnih rezervacijah, ki pa ne presega dva odstotka zahtevanega solventnostnega kapitala te zavarovalnice.
Bolj občutljivi na tržna tveganja
Je pa slovenski zavarovalni trg bolj občutljiv na tržna tveganja. V testu, ki predvideva hudo poslabšanje razmer na finančnih trgih (na primer pri dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjih zmanjšanje obrestne mere za do 103 bazične točke, znižanje vrednosti delnic za 41 odstotkov ali zmanjšanje vrednosti poslovnih nepremičnin za 49 odstotkov), šest od 15 zavarovalnic izkazuje primanjkljaj solventnostnega kapitala.
Pri manj strogem scenariju (znižanje obrestne mere dolžniških vrednostnih papirjev do 42 bazičnih točk, znižanje vrednosti delnic za 21 odstotkov ter znižanje vrednosti poslovnih nepremičnin do 18 odstotkov) pa primanjkljaj kapitala izkazujejo tri družbe. Ob tem v agenciji za zavarovalni nadzor dodajajo, da so odstopanja obvladljiva in ne ogrožajo zmožnosti izplačil obveznosti iz zavarovalnih pogodb.
Zavarovalnice - sodelovalo jih je 11 - so odzivne tudi na spremembe v obrestnih merah. Pri »Japonskem scenariju«, ki je upošteval dolgoročno okolje nizkih obrestnih mer, dve izkažeta potencialni primanjkljaj solventnostnega kapitala, prav toliko pa tudi v obratnem scenariju, če bi se nepričakovano dvignile obrestne krivulje.
Cilj Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine je bil, da v okviru testov, s katerimi je hotela preveriti kapitalsko pripravljenost zavarovalnic na Solventnost II in izračunati učinke stresnih testov na kapital, preseže vsaj 50 odstotkov tržnega deleža na posameznem trgu. Pri testih so sodelovale vse članice EU in Norveška, delno pa sta tudi Švica in Islandija. Slovenija je bila ena od treh držav (poleg Islandije in Litve), ki je v izračune vzela vse družbe na trgu.
