Slovenski zavarovalni 
sektor je zdrav 
in stabilen

Na trgih JV Evrope je še veliko možnosti za njegovo rast, pravi Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.

ned, 02.08.2015, 10:00
Maja Krumberger: »V nasprotju z bančnim sektorjem v Sloveniji se v zavarovalnicah ni zgodil noben »default«. Slovenske zavarovalnice so visoko solventne in nesporno likvidne«.

Ste nova direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, a že kar nekaj časa delujete v zavarovalništvu. Kakšna je vaša ocena slovenskega zavarovalnega sektorja, ki ga je, kakor je videti tudi po letošnjih zbranih podatkih Slovenskega zavrovalniškega biltena (izdaja ga združenje), kriza lani rahlo oplazila. Torej potem ko je gospodarstvo že začelo okrevati? Ali letošnji rezultati že obetajo izboljšanje?

Kriza je velikokrat tudi priložnost za modre in zavarovalnice, ki poslujejo v Sloveniji in so se v času krize izkazale. Preveč poenostavljeno bi bilo uspeh ali neuspeh v času krize meriti zgolj s prihodki zavarovalnic. Uspeh v času krize je treba meriti tudi z uspešnostjo poslovanja, kapitalsko ustreznostjo in drugimi finančnimi pokazatelji. Dejstvo je, da se v času krize, v nasprotju z bančnim sektorjem, v Sloveniji v zavarovalnicah ni zgodil noben »default«. Zavarovalnice so visoko solventne in nesporno likvidne. Kriza jih je sicer oplazila kar nekajkrat, začenši s propadom banke Lehman Brothers. To se je nadaljevalo v resni borzni krizi, neposredno so bile prizadete z odpisi podrejenih bančnih obveznic nekaterih slovenskih bank ... Ne glede na to potrošniki zavarovalnic teh dogodkov niso občutili, saj so zavarovalnice vsa ta tveganja ustrezno upravljale in obvladovale.
Zavarovanje je dobrina, ki se ji potrošnik med varčevanjem ali finančno stisko lahko relativno hitro odreče in tega potrošnika tudi ne pridobimo več takoj nazaj, ko se njegovo finančno stanje izboljša. Res je, da že nekaj časa zaznavamo negativne trende v rasti zavarovalne premije, vendar statistika leta 2015 kaže na nov zagon. Januarja so vse članice SZZ skupaj imele kar velik upad premije. To povezujemo z zvišanjem davka od prometa zavarovalnih poslov, ki se je povišal na dan 1. januarja 2015. Temu pripisujemo nekoliko intenzivnejše sklepanje zavarovanj decembra preteklega leta. Vsi naslednji meseci tega leta pa kažejo na okrevanje tudi na strani povpraševanja po naših produktih, ta trend je posebno opazen na področju življenjskih zavarovanj.
Z gotovostjo lahko trdimo, da je zavarovalni sektor zdrav in stabilen, poleg tega pa je v času krize pridobil veliko izkušenj, kar bo pozitivno vplivalo na poslovanje v prihodnosti.

Če primerjamo slovenske zavarovalnice in tuje zavarovalnice, ki nekatere že deset in več let delujejo na slovenskem trgu, kaj ugotavljate? V kakšni kondiciji so slovenske zavarovalnice?

Težko bi razlikovala med uspešnostjo zavarovalnic glede na izvor lastniškega kapitala. Vse zavarovalnice delujejo na istem trgu in se temu trgu tudi prilagajajo. Obstajajo razlike v poslovnih modelih posameznih zavarovalnic, ki pa ne izhajajo nujno iz tega, ali je posamezna zavarovalnica tuja ali domača. Vsekakor je slovenski zavarovalni sektor stabilen.

Kakšno vlogo imajo po vaši oceni slovenske zavarovalnice v slovenskem gospodarstvu - ali so pomembni njegovi zdravi stebri ali pa je vseeno, v kakšni lasti so?


Zdrave zavarovalnice so gotovo zdrav steber gospodarstva, ne glede na izvor kapitala. Dokler zavarovalnice opravljajo svoje temeljno poslanstvo - izplačevanje zavarovalnin v primeru škodnega dogodka, to pozitivno vpliva na gospodarstvo. Zdrave zavarovalnice, ki poravnavajo svoje obveznosti, pomenijo manj finančnih težav v gospodarstvu in tudi manj socialnih transferjev.

Zavarovalnice nadalje s svojim poslovanjem kumulirajo sredstva, ki so na voljo za investicije v domače gospodarstvo oziroma tudi v druga. Z vstopom v evroobmočje se je povezava med v Sloveniji registriranimi zavarovalnicami in slovenskim gospodarstvom nekoliko sprostila, saj nova valuta omogoča bolj »mednarodno« naložbeno politiko. Dokler so imele zavarovalnice obveznosti v slovenskih tolarjih, so si prizadevale, da bi imele tudi sredstva v tej valuti (ne glede na lastništvo). SZZ sicer ne razpolaga z natančnimi podatki o naložbenih portfeljih zavarovalnic, so pa naložbeni portfelji odvisni tudi od izdajateljev (v tem primeru domačih ali slovenskih). Pomembno je, ali izdajatelji vrednostnih papirjev zavarovalnicam lahko zagotovijo ustrezen in tudi varen donos. To je tudi glavno vodilo tako domačih kot tujih zavarovalnic.

Nekaj časa ste delovali tudi v tujini. Kakšen ugled imajo slovenske zavarovalnice po državah nekdanje Jugoslavije in v kakšnem stanju je sploh, na kratko rečeno, zavarovalništvo v teh državah?

Zavarovalništvo na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer so prisotne slovenske zavarovalniške skupine, je (izvzemši Hrvaško, ki je članica EU) relativno slabše razvito oziroma ne dosega ravni Slovenije ali zahodne Evrope. Če povprečni prebivalec Slovenije na leto porabi okoli 920 evrov za zavarovanje (pred krizo je porabil več kot tisoč evrov), znaša poraba za zavarovanje na teh trgih od 40 do 120 evrov. Večinoma so ti trgi usmerjeni v avtomobilska zavarovanja, ki so navadno regulirana tudi na strani premije, življenjsko zavarovanje je skoraj zanemarljivo, premija v deležu BDP pa ne presega dveh odstotkov (v Sloveniji leta 2014 5,1 odstotka). Ti podatki kažejo, da gre za razvijajoče se trge s perspektivo rasti, je pa tudi res, da se na to perspektivo čaka že nekaj časa, kar je nekako odsev tudi splošne makroekonomske slike regije. Razvoj zavarovalništva je v korelaciji z razvojem gospodarstva - dokler bodo gospodarske razmere na teh trgih težke, bo težko razvijati tudi zavarovalništvo.

Ugled slovenskih zavarovalnic na teh trgih je odvisen predvsem od njih samih. Časi, ko se je slovensko blago prodajalo samo od sebe, so minili ali pa so v zatonu. Dokler bodo slovenske družbe na teh trgih kapitalsko zdrave in dokler bodo poravnavale svoje pogodbene obveznosti, bo tudi reputaciji zadoščeno.

Ali so naše zavarovalnice, ki delujejo na trgih v jugovzhodni Evropi, tam lahko pomembni ali s tujo konkurenco primerljivi igralci?


Seveda so naše zavarovalnice lahko in tudi so pomembni igralci na teh trgih. Ni pa enotnega pravila. Slovenske zavarovalnice, na primer, obvladujejo velik del črnogorskega zavarovalnega trga, v smislu tržnega deleža so na primer pomemben igralec v Makedoniji. Situacije so od trga do trga različne, vezane pa so predvsem na točko vstopa na posamezni trg. Ker so Slovenci kot tujci, recimo, prvi vstopili na črnogorski trg, pozneje pa so jim sledili tudi nekateri drugi tuji ponudniki, in ker so slovenske zavarovalnice obdržale svoj primat, lahko mirno rečemo, da so s tujo konkurenco primerljivi igralci.

Ali je na teh balkanskih in tudi drugih trgih po vaši oceni še veliko možnosti za rast slovenskih zavarovalnic?

Da, prostora za rast je še veliko zaradi predhodno navedenih podatkov (nizka stopnja razvoja omogoča visoke stopnje rasti) in tudi ker na teh trgih ni celovite ponudbe, kakršno poznamo v Sloveniji. Je pa pričakovana eksponentna rast odvisna od gospodarske in tudi politične kondicije teh držav.

Kje vidite priložnosti za rast zavarovalnic glede na različne reforme in druge spremembe v družbi, od staranja prebivalstva do povečevanja števila socialno šibkejših?


Slovenski zavarovalni trg je relativno dobro razvit na področju premoženjskih zavarovanj. Sicer tudi premoženjska zavarovanja omogočajo nadaljnjo rast, konec koncev živimo v izredno hitro spreminjajočem se okolju, kar vpliva tudi na povpraševanje in ponudbo zavarovalnih produktov.
Na zadnjih zavarovalniških dnevih smo poslušali predavanje enega izmed naših kolegov o razvoju vozil brez voznika. Vprašanje je, kdaj bodo takšna vozila pripravljena za množično uporabo in bodo gotovo spremenila trg avtomobilskih zavarovanj. Odpirajo se nove priložnosti na področju tako imenovanega kibernetskega zavarovanja in še bi lahko naštevali.
Vidimo pa v zavarovalnicah veliko priložnost za rast tudi zaradi demografskih sprememb v družbi. Starajoče se prebivalstvo je dejstvo, ki vpliva na številna področja zavarovalništva, na primer na pokojninska in zdravstvena zavarovanja ter na zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Relativno vse manjši bo delež aktivnega prebivalstva, zanašanje na mirno starost na podlagi socialnih prispevkov je realno negotovo. Zavarovalništvo ima pri tem lahko pomembno vlogo, saj s svojo aktivno vlogo vpliva predvsem na blagostanje posameznika in tudi družbe. Bolj ko bodo posamezniki lahko sami skrbeli za svoja starejša obdobja, manj bo tudi socialnih transferjev v prihodnje in bolj bo razbremenjen aktivni del prebivalstva.
Vsebinsko torej vidim priložnosti predvsem pri dolgoročnih zavarovanjih (varčevanje za starost), dolgotrajni oskrbi, na področju zdravstvenih zavarovanj. Na vseh teh področjih gre predvsem za izboljšanje socialnega varstva prebivalstva.

Slovenske zavarovalnice se, tako kakor druge v EU, pripravljajo na dokončno uveljavitev direktive Solventnost 2. Do zdaj se je vedno razlagalo, da so naše zavarovalnice nanjo dobro pripravljene in kapitalsko dovolj trdne. Torej ob novem letu ni mogoče pričakovati kakšnih neprijetnih presenečenj?


Na podlagi dosedanjih preverjanj zavarovalnic z vidika kapitalske ustreznosti po novih pravilih, ki jih prinaša direktiva Solventnost 2, menim, da negativnih presenečenj ne bo. Nadzornik slovenskega zavarovalnega trga je leta 2014 opravil preverjanje stanja po podatkih na dan 31. 12. 2013. Na podlagi teh preverjanj in javnih objav AZN ni mogoče pričakovati težav. Primerno pa je upoštevati tudi to, da direktiva sama predvideva določeno prehodno obdobje za tiste zavarovalnice, ki bi bile po starih pravilih kapitalsko ustrezne in po novih pravilih neustrezne. To obdobje se izteče leto dni po uvedbi Solventnosti 2, vendar je majhna verjetnost oziroma ni mogoče zaslediti indicev, da bi katera izmed naših članic le-tega potrebovala.

Kaj bo po uveljavitvi Soventnosti 2 največja sprememba za zavarovalnice - ali večja skrb za tveganja ali večja transparentnost ali vnaprejšnja odgovornost za odločitve zavarovalniških hiš?


Osebno bi najbolj poudarila obvladovanje tveganj. To sicer ne pomeni, da zavarovalnice do Solventnosti 2 za tveganja niso skrbele, se pa zdaj uvaja bolj sistematični pristop k tveganjem, katerega rezultat je tudi zahtevan kapital zavarovalnic. Kapitalska ustreznost je do zdaj izražala zavarovalna tveganja, po novem pa bo izražala vsa tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena (poleg zavarovalnih tudi tržna, operativna ...). Posledično se bo vsaka pomembna odločitev zavarovalnice presojala tudi z vidika tveganja ter z vidika potrebnega kapitala in ciljne kapitalske ustreznosti.

Kaj se bo s Solventnostjo 2 bistveno spremenilo za zavarovance?


Zavarovanci v svojem dnevnem poslovanju z zavarovalnico bistvenih sprememb ne bodo občutili, je pa celoten sistem usmerjen predvsem v povečanje njihove varnosti. Mogoče kot ponazoritev naslednja misel, v zavarovalniških krogih velikokrat radi rečemo, da bodo zavarovalnice lahko še bolje skrbele za miren spanec svojih klientov.

Kako se združenje ukvarja z zaščito zavarovancev in ali namerava to delovanje še okrepiti?


Na področju zaščite zavarovancev imamo v združenju organiziranih več institutov. Pri združenju imamo organizirano mediacijo, ki rešuje razmerja med zavarovalnicami in zavarovanci, ter varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu. Oba instituta obstajata že več let.
Poleg tega pa je združenje aktivno tudi pri ozaveščanju zavarovancev. Tako bomo v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije v kratkem izdali e-brošuro o življenjskih zavarovanjih, ki je namenjena zavarovancem. Potrošnikom bomo s to brošuro poljudno predstavili temo življenjskih zavarovanj. Združenje je pred časom opravilo analizo finančne pismenosti, v kateri smo ugotovili, da imajo zavarovanci največ težav prav pri razumevanju produktov življenjskih zavarovanj. Zato se je združenje temu delu tudi posebno posvetilo. Če bo odziv na e-brošuro na temo življenjskih zavarovanj dober, bomo pripravili tudi e-brošuro na temo sicer bolj znanih premoženjskih zavarovanj. Vsekakor menimo, da je ozaveščanje zavarovancev potrošnikov zelo pomembno in bomo različne projekte na tem področju še nadaljevali. Veliko informacij zavarovanci potrošniki dobijo tudi na naši spletni strani (na primer slovarček zavarovalnih izrazov), na to temo pa sodelujemo tudi s primerljivimi združenji, kot je to na primer Združenje bank Slovenije.

Povezane novice

Naše zavarovalnice so primerljive tujim
2. julij ob 08:00
Maja Krumberger, je zadnji mesec prva dama Slovenskega zavarovalnega združenja. Kakšne so njene ocene slovenskega zavarovalništva in kakšno bo ...
Prijavi sovražni govor