Tiskane izdaje
Luxembourg – Kljub nejasnostim in političnim zapletom Evropska unija le napreduje pri postavljanju bančne unije, s katero naj bi stara celina postala odpornejša proti prihodnjim finančnim krizam.
Finančni ministri Unije so na zasedanju v Luxembourgu blagoslovili – kot zadnja je zadržke imela še Britanija – začetek delovanja centraliziranega bančnega nadzora, ki ga bo prihodnjo jesen uvedla ECB. To bo orjaški zalogaj, v Frankfurtu bodo potrebovali približno tisoč ljudi.
»Lahko začnemo delati, najamemo prostore, zaposlimo ljudi,« je dejal Jörg Asmussen iz ECB. Ker je naloga centralne banke vodenje denarne politike, da bi zagotavili cenovno stabilnost, bo nadzor bank strogo ločen od njenega siceršnjega dela. Tako se hočejo izogniti konfliktu interesov. Sam centralizirani nadzor je v skladu s sklepi prelomnega vrha EU junija lani pogoj, da bo rešilni sklad ESM v prihodnosti lahko zagotavljal neposredne kapitalske injekcije kriznim bankam. Tako bi prekinili povezavo med težavami bank in proračuni. Glede tega je še veliko nejasnega, denimo obravnava starih slabih terjatev v bančnih bilancah, nastalih pred vzpostavitvijo skupnega nadzora. V pripravi skupnega nadzora bodo v območju evra morali orati ledino: spomladi bo opravljen prvi skupni pregled bilanc približno 13 sistemskih bank območja evra, ki bo dopolnjen s stresnimi testi.
»Verodostojni testi bodo okrepili zaupanje v bančni sektor,« je prepričan nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Na evropski ravni še potekajo razprave, s kakšno metodologijo bodo narejeni pregledi bančnih bilanc in stresni testi. Poleg tega se postavlja vprašanje, kako bo potekala interpretacija ugotovitev, saj rezultati takih pregledov nikoli niso črno-beli. Količina slabih terjatev v evrskih bankah se povečuje in po napovedi agencije Ernst & Young bodo letos dosegle skupno vrednost v višini 918 milijard evrov. Govori se o bankah zombijih, ki ne morejo preživeti.
Predvsem v južnem delu denarne unije se bojijo, da bi preveč dramatični rezultati testov utegnili sprožiti finančni potres. Tudi za Slovenijo, v kateri se pregledi in testi že izvajajo (pogoj za državno pomoč), je razprava zelo pomembna. Ta pričakuje, da bi logika, po kateri bodo izvedeni pregledi v Evropi, veljala tudi v Sloveniji in da merila za slovenske banke ne bodo drugačna (strožja). Za zdaj sicer velja, da bodo testi za tri slovenske sistemske banke (NLB, NKBM, Abanka) prihodnje leto opravljeni še enkrat, a slovenski pogajalci bodo poskušali doseči, da ne bi bilo treba v celoti »ponavljati vaje«.
Glede na sklepe z zadnjega vrha EU morajo vse članice same vzpostaviti sklade za pomoč, ki bi ga financirale banke same in bi jim pomagal, če bi bili odkriti preveliki primanjkljaji, ki jih ne bi mogle pokriti same. Ti nacionalni skladi bodo v prihodnosti del skupnega evropskega sistema za sanacijo bank. Sodeč po izjavah slovenskega finančnega ministra Uroša Čuferja, so priprave na novo ureditev v Ljubljani še bolj ali manj v začetni fazi. »Razpravo predvsem spremljamo. Nekakšen sklad za reševanje bank imamo v obliki slabe banke,« je minister povedal v Luxembourgu.
V prihodnosti bo vsako reševanje bank povezano z delitvijo bremen tudi med njihovimi lastniki in upniki, da ne bi celotnega bremena spet morali prevzeti davkoplačevalci. »Imamo jasno določen vrstni red,« je sporočil komisar za denarne zadeve Olli Rehn.
Šele ko bodo svoj delež plačali delničarji in lastniki podrejenih obveznic, bodo banke lahko dobile pomoč iz javnih virov: najprej na ravni države in šele v skrajnem primeru iz evropskih virov (iz ESM). To bo po Rehnovih besedah potekalo v skladu z modelom Španije, ki je lani dobila stomilijardno pomoč za reševanje bank.
Enotni bančni nadzor je šele prvi steber bančne unije. Bruselj pritiska na članice, da bi že do konca leta sprejeli odločitev o skupnem mehanizmu za sanacijo in likvidacijo bank, ki bi odločanje prenesel na evropsko raven. Še več, komisar za notranji trg Michel Barnier je predlagal še naslednji korak: ker nacionalni skladi za pomoč ne bi zadoščali, se zavzema za ustanovitev skupnega evropskega sklada, v katerega bi morale vplačevati banke same. Najdlje od uresničitve je tretji steber bančne unije – skupno evropsko jamstvo za hranilne vloge v bankah.
