Tiskane izdaje
- Družbe in zavode, prek katerih država izvaja svojo politiko (inštituti, zavodi, nekatere agencije in podobno).
- Infrastrukturna podjetja z monopolnim položajem ali izrazito prevladujočim tržnim deležem.
- Infrastrukturna podjetja z zadostno stopnjo konkurence na trgu.
- Neinfrastrukturna podjetja.
Organe družb naj postavlja politika
Pri družbah in zavodih, prek katerih država izvaja svojo politiko, naj velja naslednje: Ker gre za družbe, ki so podaljšana roka politike, naj politika, torej vedno aktualna vlada, prevzame v celoti politično odgovornost v njih. To pomeni, da si v njih vsakokratna vlada postavi organ upravljanja in preko njega izvaja svojo politiko. S tem vlada prevzema odgovornost tudi za upravljanje teh družb, kar je logično, saj služijo za uresničevanje politike vlade.
Edino merilo je doseganje ciljev
Pri infrastrukturnih podjetjih, ki imajo prevladujoč položaj, je potrebna njihova regulacija. Pri tem gre bodisi za regulacijo cen bodisi za izpolnjevanje določenih zahtev s strani države. Upravljanje naj bo stabilno in neodvisno od vsakokratne vlade, vendar morajo biti organi upravljanja podvrženi stalnemu preverjanju doseganju ciljev. Ti pa morajo biti povezani z učinkovitostjo, ki ni povezana s cenovno politiko. Ne sme se torej nagrajevati dobička, temveč dosežkov, kot so: zniževanje stroškov na enoto proizvodnje, dvig dodane vrednost na zaposlenega z upoštevanjem stalnih cen(standardne cene) in drugimi primerljivimi kazalniki. Na ta na čin se pri ocenjevanju izognemo vplivu monopolnega položaja. Uprave, ki dosegajo tako načrtovane cilje naj ostanejo, sicer pa naj nadzorni organi poiščejo boljše upravljavce.
Popoln ali delni umik države
Iz infrastrukturnih podjetij z zadostno stopnjo konkurence na trgu in iz neinfrastrukturnih podjetij naj se država umakne v celoti oziroma zadrži kontrolni delež - 25 odstotkov + delnica. To lahko stori na dva načina: prodaja deležev ali pa sprememba navadnih delnic v prednostne. Sledenje naj se uporabi tam, kjer je prodaja zaradi gospodarskih razmer in nedoseganja želene prodajne cene, nesmotrna.
Razni skladi, kot so pokojninske družbe, zavarovalnice, odškodninski skladi ter podobni kvazi lastniki, lahko zadržijo deleže do 5 odstotkov posameznega podjetja, vendar naj se odpovejo sodelovanju pri imenovanju nadzornih svetov ali upravnih odborov nitinaj v njihovem imenu ne izvajajo lastniških pravic drugi organi. Njihova vloga naj bo cepetanje z nogami, torej prodaja slabo vodenih družb iz njihovega portfelja in nakup bolje vodenih družb.
Omejitev političnega vpliva
Mislim, da bi gornji model izločil večino političnega kadrovanja razen pri družbah iz prve skupine, kjer pa gre za izvajanje politike države zato politično kadrovanje niti ni neumestno. Pri družbah iz druge skupine se zaradi jasno postavljenih meril ne more menjati uprave, ki rezultate dosega, hkrati pa dopušča takojšnje ukrepanje pri nedoseganju ciljev. Upravljanje preostalih družb pa se prepusti privatnim vlagateljem, od katerih pričakujemo skrbno in gospodarno ravnanje.
***
Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.
Delova javna razprava
Sistem upravljanja podjetij v državni lasti, ki se je v zadnjih letih že večkrat spremenil, je znova na razpotju. Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ni več, Slovenski državni holding pa še ni zaživel, saj vlada pripravlja nove rešitve.
Da bi te bile čim boljše in dolgoročne, smo v časniku Delo v sodelovanju z Združenjem nadzornikov Slovenije odprli javno razpravo o upravljanju podjetij v državni lasti, h kateri vabimo vso zainteresirano javnost, ki lahko svoje poglede na to prispeva na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
