Tiskane izdaje
Bled – Lepo je videti, da smo se v letošnji gospodarski napovedi za Slovenijo zmotili, je najnovejše podatke o gospodarski rasti v Sloveniji komentiral predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Suma Chakrabarti, ki se udeležuje Strateškega foruma Bled. V prihodnjih letih so pripravljeni investirati v Sloveniji, vendar mora nova vlada nadaljevati reforme, je še napovedal v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA).
Slovenski stzatistični urad je prejšnji teden sporočil, da se je slovenski bruto domači proizvod v drugem letošnjem četrtletju po prvih ocenah na letni ravni v primerjavi s prvim četrtletjem realno zvišal za en odstotek, v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2013 pa za 2,8 odstotka. EBRD je Sloveniji napovedal ničelno rast BDP.
Na blejskem forumu smo z vami govorili že pred dvema letoma. Takrat ste bili prepričani, da lahko Slovenija svoje težave reši sama. Kot kaže, ste imeli prav. Kaj se je v teh dveh letih spremenilo na bolje?
Še vedno čakam, da se oglasijo vsi novinarji, ki so mi takrat postavljali takšna vprašanja. Menili so, da se bo morala Slovenija zateči po mednarodno finančno pomoč, jaz pa sem bil prepričan, da ji bo uspelo težave rešiti sami. Še vedno čakam, da se oglasijo. Za zdaj se še niso.
Glede Slovenije lahko rečem, da smo bili v zadnjih dveh letih priča pogumnemu vodenju. Izziv je bil zelo velik. Politični voditelji v državi so morali drug drugemu in širši javnosti povedati, da se mora ekonomski model spremeniti.
Zdaj počasi vidimo spremembe, ki so bile nujne. Te spremembe je v katerikoli državi zelo težko udejanjiti in v Sloveniji ni bilo nič drugače. Začeli ste z reševanjem težav v bančnem sektorju in prestrukturiranjem gospodarstva.
Tudi šibka gospodarska aktivnost je dala ljudem vedeti, da tako ne gre več naprej. To je pomagalo in zdaj žanjete sadove. Lepo je videti, da se je v Slovenijo vrnila rast in da se je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) zmotila v svoji napovedi za letošnje leto.
Vrnili smo se v Slovenijo, ker menimo, da zdaj obstaja ekonomski okvir, ki ga lahko podpremo.
Kot ste omenili, se je naš BDP v drugem četrtletju na letni ravni okrepil za 2,8 odstotka, na četrtletni pa za odstotek. V prvem polletju je skupaj zrasel za 2,5 odstotka, vi pa ste nam v svoji zadnji napovedi za letos napovedali ničelno rast. Boste napoved popravili navzgor?
Naša naslednja napoved bo objavljena v nekaj tednih. Te napovedi niti jaz ne bom videl do dneva pred objavo, bil pa bi presenečen, če bi še vedno napovedovali ničelno rast. Mislim, da je prva polovica leta pokazala, da bo rezultat boljši. Če bo politika reforme nadaljevala v pravo smer, bo še bolje od tega. Ne vem, kako bo, bo pa zagotovo pozitivno.
Koliko je ta rast vzdržna, glede na to, da se je gospodarstvo v zadnjih letih precej skrčilo in da gre pri tej rasti tudi za določen učinek odboja od tal?
Nekoliko gre res za odboj od tal. A želim povedati to. Slovenija ima veliko talentiranih ljudi, a tega talenta v preteklosti ni izkoristila. Odgovor na vprašanje, koliko je ta rast vzdržna, je odvisen od tega, ali bo nova gospodarska politika uspešna pri privabljanju tujih investicij. To je država, v katero bi si morali tuji investitorji želeti investirati. Zelo dobro govorite angleško, zato imate pri tem veliko možnosti.
Slovenija mora biti bolj odprta za tuje investicije kot v preteklosti. Vedno se vas je držal sloves, da ste bolj zaprti do investitorjev kot konkurenčne države. Mislim, da bo to pomembno vprašanje.
Kako zadnje politične spremembe vplivajo na to?
V ponedeljek sem videl odhajajočo premierko Alenko Bratušek, mandatarja za sestavo nove vlade Mira Cerarja in ekipo finančnega ministrstva. Pogovori so bili zelo pozitivni. Čeprav nova ekipa želi spremeniti politično kulturo, ve, da mora nadaljevati ekonomsko politiko prejšnje vlade. Ure nočejo zavrteti nazaj in to je dobro. Pogovori so bili zelo spodbudni.
Že leta 2012 smo govorili o nujnosti strukturnih reform in privatizacije. Kako ste zadovoljni z napredkom na tem področju? Menite, da bi moral proces privatizacije teči hitreje?
Zdaj jo je treba izvesti. Načrtov je veliko. Upam, da bo v prihodnjih 18 mesecih ali dveh letih izpeljanih več privatizacijskih postopkov v gospodarstvu in bančništvu. Upam, da bodo poleg EBRD prišli tudi drugi in pomagali. Takšen je načrt. Imel sem veliko dobrih razgovorov o potencialnih priložnostih, ki bi jih podprli, a za zdaj ne morem povedati, za katere gre.
V javnost je pricurljalo nekaj informacij, da bi lahko investirali v visoko zadolžena slovenska podjetja, npr. v Hidrio, in da bi lahko sodelovali pri privatizaciji v bančnem sektorju, npr. v primeru Nove Kreditne banke Maribor. Bi bilo to možno?
Seveda je možno. Sodelovali smo pri privatizacijah v več drugih državah, pri čemer smo bili zelo uspešni, zato se države, kot je Slovenija, pogosto obrnejo na nas. O posameznih primerih ne morem govoriti, ker so še vedno zaupne narave, vendar lahko povem, da smo pripravljeni sodelovati pri privatizaciji in prestrukturiranju v bančništvu in podjetniškem sektorju.
EBRD je letos znova odprla pisarno v Sloveniji, vendar vaša prisotnost za zdaj še ni zelo opazna. Kateri projekti v pripravi so najbližje realizaciji?
Leta 2012, ko smo nazadnje govorili, nismo imeli v Sloveniji nobenega projekta. Lani smo imeli enega večjega, letos že dva, do konca leta pa bo morda še eden, a se o tem še pogajamo.
Posebej pomembni bosta prihodnje leto in leto 2016. Veliko bo odvisno od nove vlade in od tega, kako bo nadaljevala prestrukturiranje in privatizacijo. Pravijo, da bodo to nadaljevali. Če bo to držalo, bosta leti 2015 in 2016 precej pomembni.
Cerarju sem povedal, da bi na skupščini EBRD leta 2016 Slovenijo investitorjem zelo rad prikazal kot zgodbo o uspehu. To je moja ambicija in to sem povedal tudi predstavnikom prihodnje vlade.
Koliko bo tega sodelovanja, ne morem povedati natančno.
Ne morete nam torej povedati, koliko denarja bi lahko vložili v Sloveniji?
Če bi bili Svetovna banka ali Evropska investicijska banka, bi vam to lahko povedal. Ker gre za zasebni sektor, teh napovedi ne delamo. Zelo smo usmerjeni v zasebni sektor, lahko vam povem le, da se bomo osredotočili na prestrukturiranje v različnih sektorjih − v bančništvu in na področju energetske učinkovitosti. Na tem področju v Sloveniji nismo delali veliko, a bi morali. To hočemo spremeniti.
Veliko je tudi priložnosti na infrastrukturnem področju. To področje lahko Slovenija še razvije. Njene povezave z Balkanom so namreč zelo pomembne. Tu bi lahko bilo tudi nekaj investicij v javnem sektorju. Na tem področju in v energetiki si sicer želimo bolj integriranega pristopa, tudi širše v regiji.
Kljub spoznanju, da stari ekonomski model ne deluje, nasprotniki hitre privatizacije opozarjajo, da to pušča odprta vrata za plenjenje. Kaj pravite o tej dilemi?
Tisti, ki imajo korist od tega, da se nič ne spremeni, govorijo proti privatizaciji. Zato morate politično jasno predstaviti, da bo imelo od privatizacije korist več ljudi kot trenutno. Dobro je pogledati tudi primere iz drugih držav. So dobri in slabi primeri, tudi v Veliki Britaniji je bilo tako.
Zato se je treba učiti od tistih, ki jim je uspelo, in tistih, ki jim ni. Tudi EBRD lahko pokaže veliko uspešnih primerov privatizacije.
Mandatar Cerar ima veliko podporo, kar je nenavadno za Slovenijo, zato lahko javnosti jasno pove, kaj je treba narediti. Razmere v Sloveniji so zdaj drugačne, kot so bile pred leti. V zadnjih treh letih smo videli reformni zagon, vendar je bilo za vlado premierke Bratuškove in prejšnje vlade zaradi pomanjkanja zaupanja težko sprejemati vedno nove ukrepe.
Nova vlada načrtuje nekakšno nadzorovano privatizacijo. Ste govorili s sogovorniki o tem? Kaj pričakujete od nove vlade?
O tem smo govorili zelo odkrito. Zdaj sestavljajo vlado in pripravljajo koalicijsko pogodbo, vendar so me predstavniki prihodnje vlade v pogovorih prepričali, da nameravajo nadaljevati reformni program.
EBRD financira tudi projekt Teš 6, o katerem je veliko polemik. Ste zaskrbljeni zaradi tega projekta, ga spremljate?
Ja, ga spremljamo. Več o tem ne moremo povedati. Ne moremo zanikati, da je projekt sprožil veliko polemik, vendar sem prepričan, da naša vloga pri tem ni bila problematična.
Kakšni so vaši načrti v Jugovzhodni Evropi? So na vidiku kakšni novi projekti združitev ali prevzemov, ki bi lahko vplivali na slovensko gospodarstvo?
Zelo nas zanimajo slovenska podjetja, ki hočejo investirati v širši regiji. Govoril sem s predstavniki nekaterih slovenskih podjetij, ki si želijo z našo pomočjo investirati doma, na Balkanu in v drugih delih Evrope. To je dobra novica.
Nočem, da bi pomagali samo podjetjem v Sloveniji. Tudi to je seveda naš cilj, a rast bo prišla v Slovenijo tudi s tem, ko bodo podjetja investirala drugje. EBRD je prisotna v severni Afriki, na Balkanu, v Jugovzhodni Evropi ...
Po drugi strani hočemo spodbuditi tudi tuje investitorje, da uporabijo EBRD za prodor v Slovenijo. Tega foruma se udeležujejo tudi predstavniki Indije in Kitajske. Indijski investitorji dobro poznajo EBRD, z nami delajo v Gruziji in Rusiji. Če jih zanima Slovenija in če se bodo obrnili na nas, jim bomo pomagali financirati projekte.
Kateri sektorji pa zanimajo slovenska podjetja, ki bi v tujini rada investirala z vašo pomočjo?
Gre za različne sektorje. Slovenija je imela vedno močan sektor bele tehnike. V času Jugoslavije je imela tudi dobre trgovinske povezave s severno Afriko. To je v zadnjih 20 letih nekako poniknilo in to bi radi oživili. Ne vem, ali nam bo uspelo, a vredno je poskusiti. Raziskati je vredno tudi priložnosti v energetskem in avtomobilskem sektorju.
Verjetno delite zaskrbljenost glede rusko-ukrajinske krize. Mnenja o tem, ali so imele sankcije proti Rusiji več pozitivnih ali negativnih učinkov, so različna. Ali vidite nevarnost širšega nazadovanja gospodarstva zaradi te krize?
Zanimivo bo videti našo naslednjo napoved. Nekatere države so gospodarsko zelo odvisne od Rusije, npr. države srednje Azije, v katere delavci, ki delajo v Rusiji, vračajo veliko denarja. Očitno je, da se rusko gospodarstvo ohlaja, zato bodo ta vračila nižja. To bo vplivalo na Kirgizistan, Tadžikistan ... O teh državah v času te krize ne govorimo, a mislim, da bi jih lahko nedavne težave kar precej prizadele.
Več govorimo o drugih državah, npr. Nemčiji in Ukrajini. Zadnjo so prizadele težave v Rusiji in območju evra, torej iz obeh smeri, pa še notranji konflikt jih razjeda.
Za Slovenijo bodo podatki verjetno precej dobri, za nekatere druge države pa bodo rezultati mešani. Nekatere države bodo težave v Rusiji precej prizadele.
Menite, da so bile sankcije proti Rusiji napaka?
Ni naloga predsednika EBRD, da oceni, ali je šlo za napako ali ne. Ocenim lahko samo učinke sprejetih ukrepov. Dogajanje v Rusiji ni samo posledica teh sankcij. Tudi pred njihovim sprejetjem so imeli težave. Veliko tujih investitorjev se je umikalo iz Rusije. To je zagotovo pomembno vprašanje.
Na dolgi rok je težko oceniti, kakšne bodo posledice sankcij, ker je v igri toliko različnih dejavnikov. A za rusko gospodarstvo to nikakor ne more biti dobro. Če se bo rusko gospodarstvo ohlajalo, srednji razred morda ne bo rasel tako hitro kot doslej.
Ko smo govorili o Sloveniji, smo ugotovili, da naš BDP spet raste. A ljudje tega še ne čutijo v vsakdanjem življenju. Kdaj bomo po vašem mnenju res začutili, da je krize konec?
Pogosto se zgodi, da se ljudje ne počutijo dobro, čeprav so številke dobre. Imeti morajo večjo kupno moč, početi morajo stvari, ki jih prej niso mogli, npr. iti na počitnice ... To se bo zgodilo, vendar je za to vedno potreben čas.
