Taksisti bodo račune pošiljali finančni upravi

Po zakonu o davčnem potrjevanju računov bodo taksisti dolžni potrjevati račune. Furs že zdaj izvaja nadzor pri njih: našli so tudi slamnatega direktorja.

Objavljeno
27. julij 2015 19.09
Taxi 04.novembra 2014
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – Da, po zakonu o davčnem potrjevanju računov je prevozno sredstvo premičen poslovni prostor, odgovarjajo v finančni upravi na vprašanje, ali bodo morali tudi taksisti upoštevati sistem davčnih blagajn. Licenco za dejavnost ima 760 posameznikov in družb.

»Pa saj taksisti že imamo davčne blagajne, stranki natisnemo račun, vse je zapisano na taksimetrih. Inšpektor lahko dobi vse podatke. Ne vem, kaj še hočejo,« pravi taksist, s katerim na deževen dan potujemo skozi mesto: potreboval bo nadgradnjo računalniškega programa, to bo prvi strošek, potem pa vsak mesec znova še izdatek vzdrževanje, manj kot 20 evrov na mesec ne pričakuje.

Čeprav vozniku ni všeč, da mu država nalaga nove stroške, se bo moral 2. januarja 2016 prilagoditi zakonu: uporabljati bo moral elektronsko napravo za izdajanje računov ali potrdila iz vezane knjige računov, ki jih bo najpozneje v desetih dneh vnesel v informacijski sistem finančne uprave (Furs).

Premični, 
a zavezani sistemu

Zakon o davčnih blagajnah je pred objavo v uradnem listu, veljati bo začel dan po njej. Poslovni prostori v njem niso omejeni na lokale v nepremičninah, ampak vključujejo tudi premične objekte, saj drugi člen zakona, ki pojasnjuje izraze, določa: »Poslovni prostor zavezanca je vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju.«

Premični poslovni prostor ni le vsak premičen objekt, ampak zanj šteje tudi elektronska naprava za izdajo računov. Nobene možnosti torej ni, da bi iz tako široke opredelitve izpadli taksiji, zato v finančni upravi na naše vprašanje, ali štejejo med premične poslovne prostore, odgovarjajo: »Da, prevozno sredstvo je premičen poslovni prostor.«

Po pojasnilih finančne uprave ji bo moral zavezanec sporočiti podatke o poslovnih prostorih za vsak premični ali nepremični poslovni prostor, v katerem bo izdajal račune: »Podatke bo podpisal z namenskim digitalnim potrdilom in jih poslal davčnemu organu prek elektronske povezave pred prvim pošiljanjem podatkov o računu za namene potrditve računa. V primeru premičnih poslovnih prostorov bo zavezanec sporočil podatek o vrsti prostora.« S pravilnikom o izvajanju zakona bo minister za finance podrobneje določil vrste poslovnih prostorov. Oznaka poslovnega prostora bo sestavni del številke računa in bo obvezen podatek na računu.

Družba Taxi Metro povezuje okoli 250 voznikov, vozil je nekaj manj, nam v imenu družbe pove gospod Stane, ki raje vidi, da ostanemo pri imenu brez priimka. Sam Metro je lastnik le štirih vozil. Na vprašanje, ali se pripravljajo na davčne blagajne, odgovori hitro, preden vprašamo do konca: »Ne, nič se ne pripravljamo. Saj je bil zakon ravnokar sprejet, imamo še dovolj časa. Pripravili se bomo bolj tik pred zdajci. Za nas se tudi še ne ve, kakšno opremo bomo sploh morali uporabljati. V naši dejavnosti smo mobilni, ne statični.« Vsak voznik, ki dela pod njihovim okriljem, bo moral sam poskrbeti za opremo v svojem vozilu, dodaja sogovornik, drugače pa ne dvomi: »Ko bo hotela država dobiti svoje, bo že povedala, kaj potrebujemo. Ko bo država hotela pobirati davke drugače, bo morala tudi ponuditi rešitev. Tudi druge družbe, ki opravljajo taksi prevoze, se še ne ukvarjajo z vprašanji o davčnih blagajnah. Imamo še čas.«

Poglobljeni pregledi pri taksistih

Finančna uprava je že aprila lani začela izvajati »povečane aktivnosti« na področju poslovanja zavezancev, ki opravljajo dejavnost taksi prevozov, zato je zbrala obsežno statistiko o dejavnosti. Po podatkih obrtno-podjetniške in gospodarske zbornice je v Sloveniji zdaj izdanih 760 licenc za opravljanje taksi dejavnosti: 574 samostojnih podjetnikov posameznikov in 186 pravnih oseb.

o 1. juliju lani so nadzor v dejavnosti razširili še na preverjanje ustreznosti elektronskih naprav za izdajanje računov. Tudi taksisti, ki uporabljajo elektronske naprave, morajo namreč od 1. julija 2013 upoštevati osmi odstavek 38. člena zakona o davčnem postopku, ki zavezancem nalaga, da ne smejo »imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb«.

V povezavi s to pepovedjo je finančna uprava pri taksistih opravila 57 nadzorov: izdala jim je šest odločb o prekršku in z njmi odmerila 132.000 evrov glob.

Ob nadzoru še statistika o dejavnosti

Finančna uprava je že aprila lani začela izvajati »povečane aktivnosti« na področju poslovanja zavezancev, ki opravljajo dejavnost taksi prevozov, zato je zbrala obsežno statistiko o dejavnosti. Po podatkih obrtno-podjetniške in gospodarske zbornice je v Sloveniji zdaj izdanih 760 licenc za opravljanje taksi dejavnosti: 574 samostojnih podjetnikov posameznikov in 186 pravnih oseb.

»Potem ko smo leta 2014 izvajali poostreni nadzori taksistov in druge preventivne aktivnosti, smo naredili analizo te dejavnosti. Od 782 zavezancev, ki so imeli licence v začetku 2014, so bili pozneje izbrisani 103 zavezanci ali 13 odstotkov, dodajajo v finančni upravi, med njimi 89 samostojnih podjetnikov. Lani je dejavnost opustilo 75 taksistov, letos 28. Od leta 2014 do 30. junija 2015 so finančni inšpektorji v tej dejavnosti opravili 140 nadzorov in obračunali 168.000 evrov dodatnih davčnih obveznosti, kaže njena statistika.

Leta 2014 je bilo izbrisanih ali  je prenehalo poslovati 75 taksistov –  64. s.p. in 11 d.o.o. Letos je bilo izbrisanih ali je prenehalo poslovati 28 taksistov – 25. s.p. in 3 družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) izbrisanih »Izbrisanih je bilo tudi 14 zavezancev, pri katerih je finančna uprava opravljala nadzor.

Zadnja novica: slamnati direktor 
vodil taksiste

Pretekli teden pa so inšpektorji finančne uprave izvajali nadzor pri taksistu z območja mariborskega davčnega urada in mu prepovedali opravljati dejavnost ter hkrati zapečatili in zasegli dve vozili z vso spremno dokumentacijo ter opremo, torej tudi taksimeter.

Inšpektorji so ugotovili številne kršitve zakonodaje, so sporočili z generalnega finančnega urada: »Zavezanec za davek namreč ni oddajal davčnih obračunov in ni plačeval davčnih obveznosti. Sedem delavcev je bilo zaposlenih na podlagi neustreznih pogodb in brez ustrezne prijave v socialno zavarovanje. Prevoze je izvajal z neoverjenimi oziroma neveljavnimi taksimetri. Računov ni izdajal ali jih je izdajal v imenu izbrisane družbe.«

Sporočili so še, da je bila odgovorna oseba tako imenovani slamnati direktor, ki med nadzorom ni sodeloval oziroma ga je oviral: »V konkretnem postopku ne sodeluje, z njim ni možno vzpostaviti kontakta,  vsi že prej izdani dokumenti zoper poslovni subjekt so vloženi v hišni predalčnik.«

Po pojasnilih generalnega finančnega urada odločba o prepovedi opravljanja dejavnosti in zapečatenju sredstev določa, da bodo vozila zapečatena do odprave nepravilnosti: »Vozila so zapečatena s pečatom in predana v hrambo na posebej varovanem območju mariborskega finančnega urada.« Zasegli so jih, dodajajo, zaradi varovanja lastnine in dokazov v inšpekcijskem nadzoru: »Zavezancu jih bomo vrnili po odpravi nepravilnosti.«

Odgovorno osebo v podjetju so prepoznali za slamnatega direktorja, »ker iz okoliščin primera izhaja, da je direktor samo na papirju«, dodajajo v finančni upravi: »Zaposleni formalnega direktorja ne poznajo, poznajo pa dve drugi fizični osebi, ki se jim predstavljata kot direktorja in s katerima se tudi dogovarjajo.«

Poročali smo že, da je finančna uprava na območju mariborskega finančnega urada prepovedala dejavnost taksi družbi ter ji zapečatila in zasegla dve vozili.

O vzrokih za prepoved dejavnosti in druge ukrepe proti taksistu je finančna uprava poročala: »Pri zavezancu izvajamo davčni inšpekcijski nadzor, v katerem smo ugotovili številne kršitve zakonov: zavezanec za davek ni oddajal davčnih obračunov in ni plačeval davčnih obveznosti. Sedem  delavcev  je bilo zaposlenih na podlagi neustreznih pogodb in brez ustrezne prijave v socialno zavarovanje. Prevoze je izvajal z neoverjenimi oziroma neveljavnimi taksimetri. Računov ni izdajal ali pa jih je izdajal v imenu izbrisane družbe. Odgovorna oseba, ki je tako imenovani slamnati direktor, v postopku ni sodeloval oziroma ga je oviral.« Vse navedeno je  narekovalo uporabo ukrepa prepovedi opravljanja dejavnosti ter zapečatenje in zaseg vozil.