Tiskane izdaje
Vse raziskave o varčevanju pokažejo, da v Sloveniji približno tretjina ljudi ne varčuje, dva najpogostejša vzroka za to pa sta, da jim tega ne dopuščajo dohodki oziroma da je njihov družinski proračun obremenjen s plačevanjem posojila.
Med 700 obiskovalci portala Zveze potrošnikov Slovenije, ki so odgovorili na anketo, jih je 126 dejalo, da varčujejo za starost, nekaj več kot 160 jih daje denar na stran, »ker so tako navajeni«, nekaj deset pa, »ker zaslužijo več, kot porabijo«.
Največ prihrankov v bankah
V analitskem podjetju GfK so odgovore, ki so jih pridobili v okviru Bančnega in zavarovalniškega monitorja, razdelili po starostnih skupinah anketiranih in tako so se pokazale pomembne razlike med generacijami. O dodatku k pokojnini razmišlja 15 odstotkov ljudi med 31. in 40. letom, v generaciji od 41. do 50. leta se ta delež poveča na 28 odstotkov in postane najpogostejši razlog varčevanja, še za odstotek naraste v naslednji starostni skupini.
Po 60. letu se delež varčevalcev za starost zmanjša na 21 odstotkov, več starostnikov ustvarja prihranke za primer stiske. Na vprašanje, kateri instituciji zaupajo denar, jih je v generaciji od 31 do 50 let 30 odstotkov povedalo, da varčujejo na banki, več kot petina jih ima denar kar doma, 16 odstotkov ima sklenjeno polico življenjskega zavarovanja.
Še deset odstotnih točk več starejših od 50 let kot mlajša generacija varčuje na banki, doma ima denar 15 odstotkov generacije 50+, življenjsko zavarovanje ima še vedno skoraj desetina izmed njih. Zanimanje za namenske produkte, kot so pokojninski skladi, dodatno pokojninsko zavarovanje in rentno varčevanje, je majhno. Rentni produkt ima manj kot desetina mlajše populacije, šest od stotih jih denar daje v vzajemne sklade.
Dobra možnost varčevanja v vzajemnih skladih
Kako učinkovito ustvariti rezervo, ki jo bomo potrebovali po upokojitvi? Predvsem je treba začeti čim prej. »Če začnete varčevati pri 30 letih, svetujemo, da za pokojninsko varnost na mesec namenite najmanj 6,5 odstotka prihodkov, če začnete kasneje, pa se odstotek prispevka z vsakim letom le še poveča. Prej je torej bolje, učinkoviteje in manj boleče,« priporočajo v NLB. Po njihovi oceni bi moral posameznik ob upokojitvi imeti v rezervi vsaj šestkratnik svojih letnih neto prihodkov. Ob povprečni plači tisoč evrov bi to pomenilo 72.000 evrov.
Izvršni direktor družbe Alta Skladi Tomaž Dvořak pojasnjuje, da je za uspešno varčevanje pomembno upoštevati vsaj trgi glavne tipe naložb: bančne depozite in obvezniške ter delniške naložbe. »Če jih bomo pravilno kombinirali med seboj, bo varčevanje dolgoročno uspešno in donosno,« trdi Dvořak. Pri tem navaja, da bančni depoziti odlično opravijo svojo vlogo, če denar potrebujemo v naslednjih šestih do 12 mesecih, za dolgoročno varčevanje pa niso optimalna izbira, saj komaj pokrijejo inflacijo.
Za finančne cilje v daljši prihodnosti je smiselno preveriti možnosti, ki jih ponujajo vzajemni skladi. »V primerjavi z drugimi oblikami varčevanja so zaradi preglednosti, možnosti za razpršitev tveganja in ker se lahko iz njih preprosto izstopi, ena boljših možnosti. So odlično dopolnilo bančnim depozitom, saj omogočajo sodelovanje pri potencialno večjih donosih, z izborom skladov in prehodi med njimi pa uravnavate izpostavljenost tveganju. Pri odločanju o varčevanju določite načrte za prihodnost in upoštevajte čas, ki ga potrebujete, da načrte dosežete,« predlaga Dvořak.
Preprost recept je enačba: 120 minus starost
Za srednjeročna varčevanja v Alti predlagajo obvezniške sklade, ki imajo pričakovano letno donosnost med tri in pet odstotki, tako po tem kriteriju kot po tveganju pa se uvrščajo med depoziti in delnicami. Delniški oziroma mešani skladi so najboljša izbira za dolgoročnejša varčevanja, pri čemer so prvi bolj izpostavljeni delnicam, zato so bolj tvegani, njihova pričakovana letna donosnost pa je med šest in osem odstotki, za obvezniške pa med pet in šest odstotki.
Enoznačnega odgovora, kakšna je pravilna kombinacija depozitov, obvezniških in delniških skladov v varčevalni košarici, ni. Odvisna je namreč od časa, ki ga še imamo za varčevanje. Bolj ko smo oddaljeni od cilja, več lahko tvegamo, torej košarico napolnimo predvsem z delniškimi in tudi mešanimi skladi. Z leti pa povečujemo delež obvezniških skladov in depozitov.
»Tako bomo uspešno ohranili visoko vrednost prihrankov brez nepotrebnega strahu, da bi se leto ali dve pred našim ciljem zgodil borzni zlom oziroma finančna kriza, ki bi lahko povzročila precejšno škodo v našem portfelju,« pravi Dvořak. Toda kdaj in kako uravnavati razmerja? Preprost recept je enačba: 120 minus starost. Pri 45 letih to pomeni, da imamo 75 odstotkov v delniških skladih, preostanek pa v obvezniških.
