Tiskane izdaje
Ljubljana – Pri ljudeh velja pravilo, da je tihi ubijalec visok krvni pritisk. Za banke velja podobno pravilo; tihi ubijalec je ničelna oziroma negativna obrestna mera. V Banki Slovenije opozarjajo, da okolje nizkih obrestnih mer brez sprememb poslovnih modelov lahko pomeni tudi tveganje za solventnost – ogrožene so predvsem majhne domače banke in hranilnice.
Primerjavo o visokem krvnem pritisku in nizki obrestni meri je podal nek japonski bančnik, je dejal France Arhar, direktor Združenja bank Slovenije. Po njegovih besedah je velika težava bank v območju evra politika obrestne mere, ki jo vodi Evropska centralna banka (ECB).
Evropske banke imajo veliko denarja, ki ga držijo na računih pri centralnih bankah, ta pa je obrestovan z negativno obrestno mero 0,4 odstotka. Slovenski bančni sistem je lani vsak mesec na računih pri Banki Slovenije izkazoval od 3,5 do 4,2 milijarde evrov. To pomeni okoli 15 milijonov evrov minusa za banke in na drugi strani koristi za centralno banko, opozarja Arhar in dodaja: »Če bi bilo ustrezno kreditno povpraševanje, bi se ta likvidnost lahko plasirala, potem ne bi bilo tolikšnih skrbi.«
Po drugi strani se zaostrujejo regulativa in zahteve za presojanje kreditne sposobnosti, visok je zahtevani kapital. Slovenski bančni sistem je leta 2009, ko je bil po bilančni vsoti največji, izkazoval 52 milijard evrov po bilančni vsoti, kapitala je bilo štiri milijarde evrov. Ob koncu lanskega leta pa je bilančna vsota dosegla 37 milijard evrov, kapitala je bilo 4,6 milijarde evrov. »Donos na kapital se zmanjšuje,« je Arhar opozoril na težavo po doseganju profitabilnosti bank.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Banke so se okolju nizkih obrestnih mer in nizkih donosnosti prilagodile z daljšanjem ročnosti naložb, poleg tega pa so nizke obrestne mere vodile v krajšanje ročnosti depozitov kot najpomembnejšega vira financiranja bank. To, hkrati z večjim deležem naložb s fiksno obrestno mero, vpliva na porast obrestnega tveganja v bankah, opozarjajo v Banki Slovenije.
V tej izpostavljajo tudi dohodkovno tveganje, ki predstavlja za banke izziv prihodnjega poslovanja, saj se kreditna aktivnost bank še vedno zmanjšuje (znižuje se bilančna vsota bančnega sistema pri nas), hkrati pa zapadajo vrednostni papirji z višjimi donosnostmi.
Kljub visoki kapitalski ustreznosti slovenskega bančnega sistema lahko okolje nizkih obrestnih mer brez resnih prilagoditev poslovnih modelov bank v prihodnje pomeni tudi določeno tveganje solventnosti, saj banke z nižjimi dohodki težje ustvarjajo kapital z dobičkom. »V tem pogledu so bolj ogrožene majhne domače banke in hranilnice, ki po kapitalski ustreznosti še vedno zaostajajo za primerljivimi bankami v evroobmočju,« opozarjajo na centralni banki.
Dobički tudi na račun sprostitev oslabitev
Lansko poslovno leto so slovenske banke končale z dobičkom in v podobnem tempu nadaljujejo tudi letos. V prvih dveh mesecih tega leta so poslovale s 74 milijoni evrov dobička, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Podobno kot lani banke tudi na začetku tega leta sproščajo neto oslabitve in rezervacije, ugotavljajo v Banki Slovenije.
Medtem ko so velikanske slabitve in rezervacije v preteklih letih povzročile večstomilijonske izgube bank, so lani nekatere banke sprostile več slabitev in rezervacij, kot so jih oblikovale. To jim je povečalo dobiček. Tako je, denimo, Abanka sprostila neto za 30 milijonov oslabitev in rezervacij, kar je konkretno prispevalo k njihovemu 78 milijonov evrov čistemu dobičku.
ECB ne bo kmalu zvišala obrestnih mer
Rezultati lanskega poslovanja bank so zelo dobri, pravi Arhar in prav tako ugotavlja, da pomemben del tega rezultata zavzemajo bistveno manjše oblikovane oslabitve in rezervacije: »Tak rezultat ni vzdržen, če bo še naprej vztrajala politika nizke obrestne mere – in ta lahko traja še kar nekaj časa.« Arhar opozarja, da se taka politika lahko nadaljuje, ker je ECB cilj inflacija blizu dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju, ne trenutnem.
Nenazadnje je svet ECB prejšnji teden ponovil svoje pričakovanje, da bodo ključne obrestne mere ECB na sedanji ali nižji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev. Ti se bodo nadaljevali vsaj do konca tega leta. Po mnenju ECB inflacijski pritiski z izjemo cen hrane in energentov ostajajo šibki in še niso pokazali prepričljivega obrata navzgor.
Matej Šimnic, borzni analitik pri borzno posredniški hiši Alta. Foto: osebni arhiv
Tudi Matej Šimnic, analitik Alte Invest, pričakuje, da ne bo hitrega obrata, saj trenutno ni inflatornih pritiskov: »Kratkoročno tako najverjetneje ne bo hitrega višanja obrestnih mer, kljub temu pa je težko napovedati, kakšne bodo prihodnje razmere na obvezniških trgih, ki vplivajo predvsem na dinamiko fiksnih obrestnih mer.«
Šimnic tako še za prihodnje pričakuje pritiske na neto obrestne prihodke, pozitivni učinki na dobičkonosnost pa bodo tudi v prihodnje prihajali iz relativno nizkih rezervacij za slabe kredite in stroškovne optimizacije poslovanja bank.
Za banke je spodbudno, da se po prebivalstvu povečuje tudi povpraševanje podjetij po kreditih. Vodja enote za podjetniško financiranje v banki UniCredit Miloš Vignjević ugotavlja, da se je povpraševanje podjetij po financiranju obratnih sredstev in tudi investicij glede na preteklo leto povečalo, saj se podjetja v boljših gospodarskih razmerah spet pogosteje odločajo za vlaganja. Čeprav so zadnji trije meseci prinesli preobrat v kreditiranju podjetij, je za potrditev obrata v trendu še premalo trdnih dokazov, opozarjajo v Banki Slovenije.
Delež nedonosnih kreditov
V centralni banki so zadovoljni, da se kakovost kreditnega portfelja izboljšuje. Delež slabih kreditov se je s 13,4 odstotka konec leta 2013 znižal na 5,3 odstotka februarja letos, kar so zadnji dostopni podatki.
Osredotočenost poslovnih bank pri razreševanju slabih posojil se bo po našem pričakovanju iz slabih posojil do velikih družb postopoma razširila še na majhna in srednje velika podjetja, ocenjujejo v Banki Slovenije.
Ena od ovir za zmanjševanje nedonosnih terjatev je, da ne obstaja organiziran trg za ta namen. Zato je ECB pripravila smernice za upravljanje NPL v sistemsko pomembnih bankah, ki so začele veljati marca.
