Tiskane izdaje
Obseg tujih neposrednih naložb v svetu je v letu 2016 dosegel 1520 milijard dolarjev, kar je 13 odstotkov manj kot leto prej, je izračunala agencija združenih narodov Unctad. Za letos napovedujejo do 10-odstotno rast NTI, vendar je realističnost te napovedi močno odvisna od tega, kako bo na svetovne gospodarske politike vplivala administracija novega ameriškega predsednika Trumpa.
Povečevanje obsega mednarodne trgovine ter gospodarska rast v splošnem spodbujajo uspešna podjetja, da vlagajo izven meja svoje države – na ta način osvajajo nove trge in povečujejo obseg in donosnost svojega poslovanja.
Za leto 2017 Unctad ugotavlja, da bi lahko bila temeljna gibanja v gospodarstvu pozitivna za NTI, saj mednarodne ustanove in analitiki pričakujejo tako višjo rast BDP kot povečanje trgovine. Gospodarska aktivnost v razvitih gospodarstvih in v državah, ki izvažajo surovine, naj bi povečala obseg investicij. »Vendar pa smo priča velikim negotovostim v zvezi s prihodnjimi gospodarskimi politikami, kar bi lahko kratkoročno prizadelo neposredna tuja vlaganja,« poudarja Unctad.
Ključna tveganja so povezana (tudi) z odnosom, ki ga bo administracija Donalda Trumpa v praksi imela do mednarodne trgovine in odprtosti za investicijske tokove. Prvi koraki niso najbolj spodbudni, saj je Trump že podpisal sklep o umiku ZDA iz prostotrgovinskega sporazuma na območju Pacifika (TPP), prav tako je skoraj gotovo, da ne bo evropsko-ameriškega sporazuma TTIP. Tudi jasna pričakovanja ameriškega predsednika, da bi morala ameriška industrijska podjetja proizvajati doma in ne »izvažati« delovnih mest v tujino, ne pomenijo spodbudnega okolja za čezmejna vlaganja.
Naveč vlaganje gre v ZDA
Ni še jasno, kakšni bodo resnični učinki ukrepov, ki jih predlaga in podpira Trump, je ob predstavitvi poročila Unctad, opozoril James Zhan, vodja oddelka za spremljanje investicij pri organizaciji. Eden od njih je zmanjšanje davka, ki ga morajo ameriška podjetja plačati pri repatriaciji v tujini ustvarjenega dobička. To bi načeloma povečalo pritok denarja v ZDA, ni pa nujno, da bi se »prevedlo« v investicije, ki generirajo gospodarsko rast. »Izziv je v tem, da morebiti tista podjetja, ki imajo veliko zadržanih dobičkov v tujini, sploh niso iz sektorjev, ki bi se v ZDA pripravljali na investicije – na primer infrastruktura. Poleg tega so obrestne mere v ZDA nizke in razpoložljivost kapitala za investicije že do zdaj ni bila problem,« je povedal Zhan.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Država, ki je v letu 2016 pritegnila največ neposrednih tujih vlaganj, so že vedno ZDA (385 milijard dolarjev), sledita pa Velika Britanija (179 milijard dolarjev) in Kitajska (139 milijard dolarjev). Če bo v ZDA res prevladala izolacionistična gospodarska politika, bo to v dosedanjih tokovih neposrednih tujih investicij pomenilo precejšnjo motnjo.
Dodatno tveganje je tudi brexit, saj konkretni pogoji, pod katerimi bo Velika Britanija zapustila Evropsko unijo, še (vsaj) dve leti ne bodo dogovorjeni oziroma znani. Lani so bili pritoki NTI v Veliko Britanijo skoraj trikrat večji kot leta 2015, kar je predvsem posledica nekaterih velikih čezmejnih prevzemov, pri katerih imajo prevzemniki (tudi zaradi finančnih in davčnih razlogov) sedež v Veliki Britaniji. Ti posli na primer vključujejo 101 milijardo dolarjev vredno združitev pivovarn SABMiller in Anheuser-Busch Inbev.
»Ameriške domače davčne spodbude lahko pomenijo, da bodo ZDA zmanjšale svojo investicijsko aktivnost v svetu. Kitajska gre v drugo smer, v letu 2016 je prvič postala vir neto NTI. Lani je bila tretji največji globalni vlagatelj, predvsem z velikimi naložbami v Braziliji, Nemčiji in Španiji. Vendar pa se po več letih hitre rasti na tem področju to letos mogoče ne bo več ponovilo – saj tudi na Kitajskem sprejemajo ukrepe, s katerimi želijo upočasniti odliv kapitala iz države,« je še povedal James Zhan.
