Tudi državni svet predlaga ustavno presojo novele zakona o bančništvu

Dravograd - Državni svet je danes na seji, ki je potekala v dvorcu Bukovje pri Dravogradu, podprl pobudo za ustavno presojo novele zakona o bančništvu. Pobudo je podal svetnik Jože Slivšek, ki je predlagal tudi začasno zadrževanje izvrševanja dela zakona in prednostno obravnavo pobude na ustavnem sodišču. Navzoči državni svetniki so predlog soglasno podprli, poroča STA.

DS je na novelo zakona o bančništvu odložilni veto izglasoval 5. novembra, a je DZ zakon 14. novembra vnovič sprejel, tako da je zakon, ki bo med drugim v okviru sanacije bank omogočil prenehanje ali konverzijo obveznic bank, od 23. novembra že v veljavi.

Kot je v današnji obrazložitvi predloga dejal Slivšek, se je za predlog odločil zato, ker veto DS ni bil uslišan, hkrati pa so odzivi pravne strokovne javnosti doslej bili, da zakon v kar nekaj členih krši ustavo RS. Zato predlaga začetek postopka za oceno ustavnosti od 261. a do e člena zakona, 347. in 350. a člena zakona ter začasno zadrževanje izvrševanja teh členov zakona. Med drugim je opozoril, da glede na to, da se v tem tednu pričakujejo rezultati stresnih testov bank, da bo zakon "verjetno v kratkem uporabljen".

Njegov predlog je podprla tudi komisija DS za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, predsednica komisije Marija Lah pa med drugim dejala, da se je komisija nekoliko spraševala le glede prioritetne obravnave na ustavnem sodišču in zadržanja izvajanja dela zakona, zato je v zvezi s tem k pojasnilom pozvala strokovne službe DS.

Pobudo za presojo ustavnosti je podprl tudi podpredsednik DS Stojan Binder, ki je sicer v prejšnjih postopkih podprl sprejem zakona in je bil tudi proti sprejetju veta DS, vendar ne želi, kot je dejal danes, da bi bil katerikoli zakon v nasprotju z ustavo, zato je pobudo podprl.

Dve pobudi za oceno ustavnosti tega zakona je doslej že vložilo Vseslovensko združenje malih delničarjev, enako je napovedalo tudi Društvo Mali delničarji Slovenije.

Z novelo zakona o bančništvu, ki je stopila v veljavo 23. novembra, se uvaja nov izredni ukrep, ki ga lahko za zagotavljanje ustrezne kapitalske ustreznosti banke uporabi Banka Slovenije. Banki bo namreč lahko naložila prenehanje ali konverzijo podrejenih ali hibridnih obveznic.

To pomeni, da se v sanacijo bank vključuje tudi imetnike podrejenega dolga. Pobudniki veta so opozarjali, da se bo s tem prizadelo več kot četrtino državljanov, ki prek teh instrumentov bodisi neposredno bodisi posredno prek raznih skladov varčujejo za prihodnost, podobni razlogi pa so se omenjali tudi v zvezi s pobudo za oceno ustavnosti.