Tudi na visoki ravni ne bodo smeli pozabiti na račune

Ljubljana – Avgusta je začel veljati zakon o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja sistem davčnih blagajn. Posebno majhni izdajatelji računov, med njimi številna društva, se zdaj odločajo, ali naj si že v prehodnem obdobju nabavijo elektronske naprave za račune.

Po podatkih agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je poročila o poslovnem izidu in premoženjsko-finančnem položaju za leto 2014 oddalo 22.568 društev ali tri odstotke več kot leto prej: največ, 8018 je bilo športnih in rekreativno športnih, 3641 kulturnih in umetniških in 2929 društev za pomoč ljudem. Med razpravo o davčnem potrjevanju računov v državnem zboru je več poslancev opozarjalo, da bo sistem davčnih blagajn prav društvom povzročil velike izdatke in težave nasploh.

Članarina ni edini vir

Planinska zveza Slovenije ter Združenje športnih zvez in Paraolimpijski komite pri Olimpijskem komiteju Slovenije so v imenu Mreže NVO za rekreacijo v naravi poskušali pri vladi in poslancih v državnem zboru doseči, da bi društva, ki delujejo v javnem interesu, uvrstili med izjeme, ki jim ne bo treba potrjevati računov. Kot drugo možnost so predlagali, da bi bilo za društva obvezno, ki imajo več kot 20.000 evrov prometa. »Društva, posebno društva v javnem interesu, so neprofitne organizacije, katerih osnovni namen ni dobava blaga ali izvajanje storitev. Toda tudi društva v določenem delu – običajno za zagotavljanje sredstev za opravljanje njihove osnovne dejavnosti – opravljajo določene storitve ali dobavljajo blago, največkrat storitve,« ugotavlja državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, zato morajo zanje pri teh dejavnostih veljati enaka načela kot za druge zavezance na trgu.

Poleg osnovne društvene dejavnosti, ki jo člani omogočajo z osnovno članarino, se, na primer, društva ukvarjajo tudi z gostinstvom. Vse bolj je razširjena navada, da si člani z višjo članarino kupijo še različne ugodnosti pri drugih ponudnikih blaga in storitev. Zato pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost že zdaj razlikuje med članarinami, poudarjajo v finančni upravi: »Društvu za članarino, od katere po določbi 16. člena pravilnika ni treba obračunati davka na dodano vrednost, tudi ni treba izdati računa. Če pa članarina pomeni plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena zakona o DDV, morajo davek obračunati in tudi izdati račun.« Načela o obveznih računih se prenašajo tudi v zakon o davčnem potrjevanju računov: kdor mora izdati račun, ga bo moral še potrditi.

Planinska zveza Slovenije ima sistem članarin, ki plačnikom zagotavljajo več ali manj ugodnosti, poleg tega v svojih kočah prodaja hrano in prenočišča. Strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu, ki vodi projekt Mreža NVO za rekreacijo v naravi – Vsi v naravo ugotavlja, da si bodo morala planinska društva priskrbeti elektronsko napravo za izdajanje računov s tiskalnikom ali v prehodnem obdobju še naprej uporabljati vezano knjigo računov: »Izdajanje računov ni obvezno za plačilo članarine. V drugih primerih, na primer pri pobiranju prispevkov za mesečno vadbo športnih društev ali udeležbo na izletih, pa je račun obvezen.«

Težave odložili za dve leti

»Problem je predvsem zagotavljanje kakovostne spletne povezave. Čeprav je mobilni internet na voljo tudi v delu slovenskih gora, ni vedno zanesljiv; na to še dodatno vplivajo nepredvidene vremenske razmere,« ugotavlja Damjan Omerzu. Pričakovati je mogoče, da se bodo spletne težave za planinske koče zares začele šele po dveletnem prehodnem obdobju 1. januarja 2018, ko bodo elektronske naprave za izdajanje računov obvezne ali pa bo moral zavezanec s potrdilom agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) dokazati, da na njegovem območju ni internetne povezave. »Niso nam še znani natančni pogoji, kdaj bo mogoče dobiti potrdilo, da na določenem območju ni internetne povezave, zato tudi še ne moremo oceniti, koliko planinskih koč bo po 1. januarju 2018 vključenih v to izjemo.«

Planinski zvezi Slovenije – ki ima 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov – povzroča skrbi tudi dveletno prehodno obdobje, ki se bo začelo 2. januarja 2016, ko bodo ročno izpisani računi iz vezane knjige še dovoljeni, a jih bodo morali izdajatelji najpozneje v desetih delovnih dneh vnesti v informacijski sistem finančne uprave. »To seveda pomeni veliko dodatno administrativno obremenitev in višje stroške delovanja. Ocenjujemo, da bo na bolj obremenjenih planinskih kočah brez internetne povezave vsaj v glavni sezoni nujna zaposlitev dodatnega kadra zgolj za izpolnjevanje potrdil iz vezane knjige računov in naknaden prepis podatkov v informacijski sistem finančne uprave,« predvideva sogovornik.

Storitev za male in velike

Po pojasnilih finančne uprave bodo lahko izdajatelji ročno izpisane račune brezplačno vnašali v njen informacijski sistem po spletni strani na vstopni točki eDavki – seveda pa si bodo morali priskrbeti računalnik. Po najnovejših pojasnilih bo »malim zavezancem, ki izdajajo le malo računov, finančna uprava omogočila izdajanje računov z aplikacijo na vstopnem mestu eDavki«.

Na vprašanje, kako opredeliti »zavezance z manjšim številom računov«, če bo to pač merilo za uporabo njihove brezplačne aplikacije za potrjevanje, nam s finančne uprave odgovarjajo: »Uporaba aplikacije ne bo omejena le na male zavezance. Uporabljali jo bodo lahko tudi večji zavezanci, če bodo presodili, da izpolnjuje njihove zahteve. Odločitev o uporabi bo na strani zavezancev.« Pri tem poudarjajo, da izdajanje računov prek aplikacije na vstopni točki eDavki ne bo tako avtomatizirano, kot je avtomatizirano izdajanje računov po klasičnih programih za blagajniško poslovanje: »Na primer – ni predvideno, da bo aplikacija omogočala izdelavo šifranta artiklov, zato bo treba posamezne postavke računa vnašati ročno. Aplikacija bo omogočala le izdelavo osnovnih poročil o izdanih računih, doseženem prometu in obračunanem davku.«

Ministrstvo za finance zdaj pripravlja še pravilnik o izvajanju zakona. Finančna uprava je napovedala, da bo avgusta objavila tehnične podrobnosti o opremi na prodajnih mestih in spletni povezavi z njenim informacijskim sistemom. »Sprejet je sistem, v katerem bodo blagajne zavezancev po spletu povezane s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave,« so s finančne uprave sporočili po objavi zakona v uradnem listu.