Tiskane izdaje
Država bi se morala osredotočiti na oblikovanje srednjeročnega razvojnega okvirja, na dvig dodane vrednosti in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, na vzpostavitev učinkovitega upravljanja državnega premoženja, vključno z nadaljnjo privatizacijo, ter na vzdržno uravnoteženje javnih financ s poudarkom na trajnejših ukrepih za znižanje odhodkov, piše STA.
Prilagoditi bi morala sistem socialne zaščite dolgoživi družbi, financirati kakovostne javne storitve, dokončati sanacijo bank in prestrukturiranje podjetij, povečati učinkovitost trga dela z realokacijo delavcev in fleksibilnostjo plač, izboljšati prehod mladih z izobraževanja na trg dela in povečati stopnje delovne aktivnosti starejših ter zmanjšati pritiske na okolje z bolj učinkovito rabo energije in surovin ter s prehodom na trajnostno mobilnost.
Kot ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), se je v državi leta 2014 ustavilo poslabševanje materialnega položaja prebivalstva, obremenjevanje okolja pa se je v krizi zmanjšalo predvsem pod vplivom šibke gospodarske aktivnosti. S krizo so se poslabšala makroekonomska ravnotežja, ki se le postopoma izboljšujejo.
Zmanjšanje gospodarske aktivnosti je bilo v Sloveniji zaradi nakopičenih strukturnih slabosti izrazitejše kot v povprečju v EU. Bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči se je od začetka krize znižal z 89 odstotkov na 82 odstotkov povprečja EU, kar je enako relativni razvitosti Slovenije v letu 2002, v poročilu navaja Umar.
Kazalniki neenakosti in kakovosti življenja so ostali razmeroma ugodni. Večina kazalnikov kakovosti življenja ne kaže večjega poslabšanja v obdobju krize, so pa gibanja v zadnjih letih pretežno manj ugodna kot ob začetku krize.
Sintezni kazalniki zdravja so se od začetka krize izboljšali, relativno manj ugodno pa je stanje glede življenjskega sloga. Dostopnost do zdravstva in šolstva se ni bistveno poslabšala, vendar se problemi kažejo zlasti v zdravstvu, zaostaja pa tudi razvoj storitev dolgotrajne oskrbe. Ocena zadovoljstva z življenjem se je v krizi zmanjšala, a ostaja višja kot v povprečju EU.
Staranje prebivalstva in šibek sistem socialne zaščite
Pri tem Umar opozarja, da blaginjo vse bolj ogrožajo staranje prebivalstva in neprilagojeni sistemi socialne zaščite. Ti temeljijo pretežno na javnih socialnih zavarovanjih, katerih glavni vir prihodka so prispevki iz dela. Zaradi upada zaposlenosti in plač ter naraščajočih potreb starajočega prebivalstva se je v kriznih letih pokazala vse večja nevzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter neustreznost financiranja dolgotrajne oskrbe, navaja.
Slovenija je od začetka krize precej nazadovala na mednarodnih lestvicah institucionalne konkurenčnosti, zaupanje prebivalstva in podjetij v politiko, državo in njene institucije pa je med najnižjimi v EU, še poudarja Umar, a dodaja, da je bil v zadnjih letih na posameznih področjih delovanja države dosežen pomemben napredek.
Hitrejše prilagajanje gospodarstva in družbe spremenjenim razmeram že vrsto let omejuje premajhna učinkovitost države in njenih institucij za sprejemanje in izvedbo ključnih razvojnih odločitev. »Odsotnost srednjeročnega razvojnega okvirja, ki bi opredelil prednostna področja razvoja in njihovo izvajanje, tako v zadnjem obdobju vse bolj ovira celovito in konsistentno načrtovanje strukturnih sprememb,« opozarja Umar.
Strateške odločitve o razvojnih usmeritvah pa, kot poudarjajo analitiki Umarja, niso ključne le za ustrezno oblikovanje domačih razvojnih politik, ampak tudi za učinkovito črpanje evropskih sredstev, ki lahko pomembno podprejo razvoj Slovenije.
