Tiskane izdaje
Ljubljana − V Sloveniji se nadaljuje postopno izboljševanje kazalnikov gospodarske aktivnosti, ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v danes objavljenem Ekonomskem ogledalu (EK). Spodbudni podatki prihajajo tudi s trga dela, kjer se število delovno aktivnih postopoma povečuje. Tudi v bančnem sistemu se razmere stabilizirajo, vendar se obseg kreditov podjetniškemu sektorju še naprej znižuje.
Realni izvoz blaga se je v zadnjih mesecih še povečal. Nadaljevala se je tudi sicer nekoliko upočasnjena rast obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti, krepitev gradbene aktivnosti pa se je zaustavila, vendar je ostala višja kot na začetku leta. Povečal se je prihodek v tržnih storitvah, v zadnjih mesecih pa se ponovno krepi tudi v trgovini na debelo. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je zvišal realni prihodek v trgovini na drobno, ki pa ostaja nizek.
Izboljšujejo se razmere na trgu dela
Število delovno aktivnih se je avgusta povečalo, v prvih osmih mesecih se je njihovo število medletno najbolj povečalo v zaposlovalnih dejavnostih. Ob večjem zaposlovanju se zmanjšuje število registriranih brezposelnih, septembra jih je bilo 112.560 oziroma 1,8 odstotka manj kot septembra lani. Povprečna bruto plača, ki je avgusta sicer ostala nespremenjena, je bila v prvih osmih mesecih medletno večja v zasebnem in javnem sektorju, vključno v sektorju država. Po letu dni od uvedbe zadnjih varčevalnih ukrepov in začetku izplačil zadržanih napredovanj javnim uslužbencem aprila letos je bila v zadnjem 0,2 odstotka višja.
Razmere v bančnem sistemu se postopoma stabilizirajo, obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem pa se je v prvih treh četrtletjih nadalje znižal. Obseg kreditov podjetjem in NFI je bil 1,1 milijarde evrov nižji, kar je okoli deset odstotkov večje znižanje kot v istem obdobju lani, upočasnilo pa se je razdolževanje gospodinjstev (105 milijonov evrov).
Javnofinančni primanjkljaj višji od predvidenega
Javnofinančni primanjkljaj (1,058 milijarde evrov), ki je bil v prvih osmih mesecih nižji kot v istem obdobju lani, bo do konca leta višji od predvidenega. K rasti prihodkov (pet odstotkov) so največ prispevali višji prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb in dedeveja ter višji nedavčni prihodki. Rast odhodkov (2,2 odstotka) pa je bila rezultat visoke rasti investicijskih izdatkov in plačil obresti, saj so bile druge večje kategorije na podobni ali nižji ravni kot v istem obdobju lani.
Javnofinančni primanjkljaj, ki skoraj v celoti izhaja iz državnega proračuna, je bil po prvih osmih mesecih okoli 40 milijonov evrov višji od predvidenega primanjkljaja sprejetega proračuna za leto 2014 (1,018 milijarde evrov). Letni primanjkljaj državnega proračuna (1,215 milijarde evrov) bo, kot izhaja iz predloga rebalansa, potrjenega na vladi, okoli 200 milijonov evrov višji od predvidenega v sprejetem proračunu. Pri ohranjanju prihodkov na doseženi ravni bodo k takšnemu gibanju prispevali višji odhodki, povezani delno z redno sezonsko dinamiko izdatkov, predvsem pa z višjimi plačili obresti, izdatki za blago in storitve ter transferji v Zpizu, še pojasnjujejo na Umarju.
