Tiskane izdaje
Kot v danes objavljeni zimski napovedi ugotavlja Umar, glavni dejavnik okrevanja gospodarske aktivnosti ostaja izvoz, ki se povečuje ob sicer šibkem okrevanju v glavnih trgovinskih partnericah in izboljšanju stroškovne konkurenčnosti v menjalnem sektorju, kar se kaže v rasti tržnega deleža.
Rast izvoza bo letos in tudi prihodnje leto nad pričakovanji, in sicer zaradi ugodnejših pogojev menjave ob izrazitem znižanju cen nafte, bolj pozitiven bo tudi učinek začetka proizvodnje novih modelov avtomobilov.
Nov dejavnik rast javnih investicij
Dodaten dejavnik, ki, tako Umar, znatno prispeva k letošnjemu okrevanju gospodarske aktivnosti, je rast javnih investicij, povezanih z okrepljenim črpanjem evropskih sredstev, ki pa naj bi se prihodnje leto upočasnila.
Kljub temu bo rast investicijske potrošnje v obeh letih nekoliko krepkejša od jesenskih pričakovanj, in sicer zaradi večjih investicij v stroje in opremo v povezavi s krepitvijo rasti izvoza in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih ter tudi višjimi bruto dobički v menjalnem sektorju zaradi izboljšanja pogojev menjave.
Pričakovanja glede zasebne in državne potrošnje se medtem niso bistveno spremenila. Potrošnja gospodinjstev se bo ob okrevanju razmer na trgu dela in izboljšanemu razpoloženju postopoma krepila, državna potrošnja pa se bo zaradi javnofinančne konsolidacije še naprej zniževala.
Ocena brezposelnosti ostaja 13,1 odstotka
Skladno z višjo napovedjo rasti je Umar popravil tudi napoved razmer na trgu dela. Po novem v letošnjem letu pričakuje 120.100 registriranih brezposelnih, kar je 500 brezposelnih manj od jesenskih pričakovanj. Ocena stopnje brezposelnosti ostaja pri 13,1 odstotka.
Za prihodnje leto je urad napoved števila registriranih brezposelnih znižal za 3700 na 115.700 in stopnjo brezposelnosti za 0,4 odstotne točke na 12,6 odstotka, za leto 2016 pa za 4700 na 112.000 oziroma za 0,5 odstotne točke na 12,2 odstotka.
Zaradi nižjih cen nafte in nekaj manj tudi drugih surovin so se vidno spremenila tudi pričakovanja urada glede gibanja inflacije. Potem ko je septembra napovedoval, da bo inflacija letos 0,6-odstotna, bo po decembrski napovedi 0,5-odstotna. Za prihodnje leto je napoved rasti cen življenjskih potrebščin oklestil za celo odstotno točko na 0,1 odstotka, za leto 2016 pa za 0,3 odstotne točke na en odstotek.
Tveganja povezana z geopolitičnimi napetostmi
Tveganja za zimsko napoved so bolj uravnotežena kot ob nekaj predhodnih napovedih in so povezana predvsem z razmerami v mednarodnem okolju.
Negativna tveganja so po navedbah Umarja povezana predvsem z možnostjo, da bi bilo okrevanje gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah počasnejše od trenutnih predpostavk, kar bi se razmeroma hitro pokazalo tudi v nižji rasti aktivnosti v Sloveniji. Dodaten dejavnik tveganja še naprej predstavljajo geopolitične napetosti. Zaradi pozitivnega vpliva nižjih cen nafte in nižje vrednosti evra sicer obstaja tudi verjetnost, da bo rast v glavnih trgovinskih partnericah višja od pričakovane.
V domačem okolju so usmeritve javnofinančne politike, katere glavni cilj za leto 2015 ostaja znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP, glede na jesensko napoved nekoliko bolj dorečene. Vendar pa bi v primeru, da bi se struktura ukrepov za dosego tega cilja spremenila ali izkazala za nezadostno, to vplivalo na predvideno rast BDP, so opozorili v Umarju.
Tveganja glede inflacije so povezana predvsem z gibanjem cen nafte. Če bi se te znižale bolj od trenutnih predpostavk, bi bila inflacija lahko še nižja. Glede na njihov hitri padec v zadnjih mesecih obstaja tudi verjetnost, da bi se enako hitro povišale, kar bi se pokazalo v višji inflaciji.
