Upehana Kitajska straši svetovne borze

 Korekcija na svetovnih trgih delnic  je odpihnila 2200 milijard dolarjev

Objavljeno
21. avgust 2015 17.18
infografika
Radivoj Pregelj upravljavec, Triglav Skladi
Radivoj Pregelj upravljavec, Triglav Skladi
Serija negativnih novic iz drugega največjega svetovnega gospodarstva, Kitajske, je prejšnji teden dobro prestrašila tudi investitorje na večjih razvitih svetovnih borzah. Slabši podatek o vrednosti indeksa nakupnih menedžerjev PMI za Kitajsko, ki je z vrednostjo 47,1 padel najnižje v šestih letih in pol, je povzročil, da je tudi letošnji najbolj stabilen ameriški indeks S&P 500 v četrtek padel pod najnižjo vrednost, doseženo v letošnjem februarju 2050 indeksnih točk. Vrednosti PMI, nižje od 50, pomenijo pričakovanje zmanjšanja gospodarske aktivnosti.

Samo v prejšnjem tednu je S&P 500 izgubil 2,7 odstotka vrednosti. V četrtek je bil v primerjavi z začetkom letošnjega leta za 1,13 odstotka nižje. Med razvitejšimi svetovnimi borzami je na tedenski ravni največ izgubil japonski indeks Nikkei 225, in sicer 5,3 odstotka, kar je povsem razumljivo glede na pomembnost Kitajske za njihov izvoz. Podobne padce je izkazal korejski indeks Kospi. Tudi vidnejši evropski indeksi so prejšnji teden izkazovali kar lepe minuse, nemški indeks DAX 30 tudi več kot šest odstotkov, le malo manj evropski indeks DJ Eurostoxx 50.

Vse več investitorjev se ob takih padcih sprašuje, ali se bodo ti nadaljevali, glede na pričakovanja, da bo ameriška centralna banka kmalu začela zviševati obrestne mere. Prav zadnja dogajanja pa so verjetnost septembrskega dviga močno zmanjšala, na vsega 30 odstotkov.

Učinek Kitajske je tudi posreden, prek surovin. Padci cen surovin bodo v drugi polovici tega leta nedvomno dodatno zmanjšali že tako nizka inflacijska pričakovanja. Ponovno spogledovanje z deflacijo tako ni več izvzeto, ne v EU ne v ZDA. Če se bodo svetovne napovedi še poslabšale, je povsem mogoče, da ameriška Fed z dvigom obrestnih mer počaka na leto 2016.

Zadnje trgovalne dni je vse to imelo za posledico zmanjšanje obrestnih mer ameriških državnih obveznic in padec vrednosti dolarja. Na drugi strani Atlantika se povečuje tudi verjetnost, da bo ECB povečala odkupe obveznic. Ugodne monetarne politike centralnih bank bi morale tako vsaj še nekaj časa preprečiti večje padce na razvitih svetovnih borzah, in to kljub temu da vrednotenja niso nizka. Na desetodstotno korekcijo ameriškega indeksa S&P 500, ki se ni zgodila že skoraj štiri leta, bo verjetno treba počakati.