Finančni svetovalec Samo Lubej iz Finančnega centra pričakuje pestro in volatilno leto, v katerem bo doseganje donosov bistveno težje kot v preteklih letih. Po njegovi oceni so trenutne visoke cene delnic na finančnih trgih bolj posledica ohlapne denarne politike in nizkih obrestnih mer kot dobrih gospodarskih rezultatov. Da gospodarska rast ne dosega tempa, ki bi ga želeli videti in prikazati politiki in gospodarstveniki, po njegovem mnenju nakazujejo padajoče cene energentov in ključnih surovin.
Vlagatelji bi morali biti v letošnjem letu po mnenju Luke Bobnarja iz svetovalne družbe Donos zelo pozorni na napovedan dvig obrestnih mer v ZDA. Tako delniški kot obvezniški trgi bi namreč po njegovih besedah nanj zelo verjetno reagirali negativno. Če bo do dviga prišlo, nas tudi po njegovi oceni čaka izredno volatilno leto. Zaradi špekulacij v zvezi s tem vprašanjem pričakuje velike premike kapitala, ki otežujejo napovedi trendov.
Delnice v Evropi
Pozitivne razmere na delniških trgih v letu 2015 pričakuje tudi Ingrid Szeiler, glavna naložbenica pri družbi Raiffeisen Capital Management: »Konjunkturni kazalci v ZDA še naprej podpirajo trge, prav tako tudi številni prevzemi in pripojitve. Ostaja tudi realistično upanje, da se bo izboljšala rast evrskega območja, saj naj bi politika Evropske centralne banke (ECB) in boljši poslovni rezultati gospodarskih družb podprli dogajanje na tamkajšnjih trgih.« Okrevanje v evrobmočju sicer po njenih besedah še naprej omejuje kriza v Rusiji.
Szeilerjeva pravi, da centralne banke s spodbujanjem likvidnosti podpirajo nadaljnjo rast cen delnic tudi v državah v razvoju. Kot pozitiven dejavnik na teh trgih izpostavlja tudi ustalitev valutnih tečajev. Zaostrene razmere na ruskem delniškem trgu, ki ga je močno prizadel padec cene nafte, se lahko po njenem mnenju kot že večkrat v preteklosti hitro spremenijo.
Blaž Hribar iz NLB Skladov pravi, da bodo selitev sredstev vlagateljev v delnice spodbujali nizki donosi obveznic in drugih naložb s fiksnim donosom. Na ravni posameznih delniških regij kot perspektivno izpostavlja Evropo. Pri tem tudi on navaja pričakovano nadaljevanje trenda izredno nizkih obrestnih mer, nižje cene nafte, plina in elektrike, v splošnem ugodna vrednotenja delnic ter vseprisotni pesimizem, ki povečuje verjetnost pozitivnih presenečenj.
Visoka tveganja in priložnosti v energetskem sektorju
V splošnem manj naklonjen delnicam je Lubej, ki opozarja, da so vlagatelji trenutno za doseganje donosov pripravljeni prevzemati nadpovprečna tveganja. Vstop na delniške trge z večjimi zneski ocenjuje kot precej tvegan. Zaradi povišanih vrednotenj posebno previdnost svetuje vlagateljem na razvitih trgih. Meni pa, da kljub visoki rasti v preteklem letu precejšen potencial za rast ohranja Indija.
Med bolj perspektivnimi v letošnjem letu Lubej izpostavlja panoge farmacije, zdravstva in tehnologije. Hribar zaradi okrevanja razpoloženja potrošnikov po drugi strani izpostavlja panogo trajnih potrošniških dobrin oziroma podjetja, kot so denimo avtomobilske družbe, hotelske družbe in proizvajalci luksuznih izdelkov.
Naložbeno zanimiva so lahko po Hribarjevem mnenju tudi industrijska podjetja, posebej tista, ki proizvajajo strojno, električno in gradbeno opremo oziroma tista, ki so na kakršenkoli način povezana z investicijami podjetij. Podjetja so namreč po njegovih besedah v preteklih letih predvsem varčevala in le malo vlagala v lastno opremo, to pa bi se lahko ob nadaljnjem gospodarskem okrevanju, razpoloženem končnem potrošniku in visokih zalogah denarja že kmalu spremenilo.
Bobnar svetuje povečano pozornost pri vlaganju v energetski sektor. Pravi namreč, da se bodo zaradi močnega padca vrednosti nafte nova nahajališča izkazala za nizko donosna ali celo nerentabilna, to pa bi lahko pomenilo težave za podjetja iz tega sektorja. Po drugi strani lahko v primeru odboja cene nafte pričakujemo močan skok vrednosti prav teh delnic.
Donosi obveznic
Pri naložbah v obveznice previdnost svetuje tudi Ingrid Szeiler. Če se ECB ne bo odločila za program odkupovanja državnih obveznic bi po njeni oceni lahko prišlo do njihove razprodaje. Po drugi strani Szeilerjeva meni, da bi obsežna izvedba tega programa lahko posredno pripomogla k višji donosnosti evropskih podjetniških obveznic.
Zaradi močnih padcev vrednosti v preteklosti bi se v letošnjem letu po Bobnarjevam mnenju lahko nekoliko opomogla cena zlata. Po drugi strani Stanovnik za to ne vidi razloga, bolj verjeten se mu celo zdi nadaljnji upad vrednosti te plemenite kovine.