Tiskane izdaje
Istanbul – Ukrepi, ki jih je včeraj sprejela slovenska vlada, so korak v pravo smer, napoved privatizacij, ki bi prinesle nekaj prihodkov, je pozitivna, a v bližnji prihodnosti bi morali narediti še precej več, je na zasedanju EBRD povedal njen glavni ekonomist Erik Berglof.
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je danes sicer objavila nove gospodarske napovedi in v njih Sloveniji za letos napovedala 2,5-odstotni upad BDP, kar je doslej za nas najnižja napoved katerekoli mednarodne institucije, za prihodnje leto pa nam napovedujejo še nadaljnje znižanje BDP za 0,9 odstotka. S takšnim gospodarskim krčenjem je naša država v zadnjih letih neslavna prvakinja med 32 državami, v katerih deluje EBRD. Berglof je še povedal, da moramo prednostno prestrukturirati banke v državni lasti in privatizirati podjetja.
»Če nočete pomoči IMF in Unije, morate najti drugačne načine za oblikovanje stabilnosti. Lahko bi poskusili z modelom, ki smo ga razvili z dunajsko iniciativo. Z njo bi povabili vse deležnike, zasebni in javni sektor, države, iz katerih so zainteresirane banke, mednarodne institucije. Tako bi lahko preprečili tudi nezaželene pojave, kot so dvigi depozitov iz bank,« je med drugim povedal Berglof. Po njegovih besedah je v Sloveniji po izdaji obveznic sicer »zdaj majhna verjetnost takojšnje krize«, a nujni so takojšnji krepi.
EBRD ugotavlja, da izvedbo slabe banke spremljajo »visoka tveganja, poleg tega se bo recesija nadaljevala tudi to leto zaradi krize bančnega in podjetniškega sektorja«. Po raziskavi EBRD je Slovenija namreč prav v vrhu držav, v katerih se je od lani najbolj povečal delež slabih posojil. Na vprašanje Dela, ali bi EBRD vstopila v lastniško strukturo slabe banke v Sloveniji, je Berglof povedal, da se »o tem lahko razpravlja, a le znotraj okvira, v katerem vsakdo razume pravila igre«.
UniCredit: Leta 2014 0,9-odstotna gospodarska rast
Slovenija je po kakovosti infrastrukture in institucij v samem vrhu držav Srednje in Vzhodne Evrope, kaže raziskava skupine UniCredit, ki so jo zjutraj predstavili na vrhu EBRD. V UniCredit nam za obdobje 2013–2015 sicer napovedujejo povprečno 0,3-odstotno, med letoma 2016–2020 pa povprečno 2,1-odstotno gospodarsko rast. V analizi razmer v regiji je Slovenija tudi med državami, v katerih je najlaže poslovati, po indeksu korupcije pa je boljša od nas le Estonija. Slovenija je tudi v samem vrhu po številu bančnih računov prebivalstva, račun ima namreč kar 97 odstotkov ljudi. Precej slabše pa se izkažemo pri pritoku neposrednih tujih naložb v BDP. Ta analiza je bila sicer pripravljena še pred vladno napovedjo prodaje 15 podjetij in bank.
V Istanbulu smo opazili tudi nekaj slovenskih udeležencev iz NLB, Abanke in drugih finančnih institucij, finančnega ministra Uroša Čuferja pa nadomešča državni sekretar Mitja Mavko.
