Tiskane izdaje
Od 3. aprila sta v slovenskem plačilnem prometu »v obtoku« dva univerzalna plačila naloga, na kratko UPN: poleg obrazca, na katerem odčitavanje podatkov omogoča vrstica OCR, še novi nalog s kodo QR. Predvideno je enoletno prehodno obdobje, ki se bo izteklo 3. aprila 2018, pravi Borut Tomažič iz Združenja bank Slovenije.
Od 1. novembra 2010 izdajatelji plačilnih nalogov svojim strankam izdajajo račune na univerzalnem plačilnem nalogu, na kratko UPN, kakršnega poznamo danes. Takrat so na združenju bank združili posebno položnico in takratni nalog za plačilo.
»Slovenije se je takrat vključila v enotno območje plačil SEPA. Poleg tega so banke želele, da bi ob ukinitvi zbirnega centra, prek katerega so se procesirale posebne položnice, poenostavili plačevanja in racionalizirali stroške. Takrat smo v novi UPN za odčitavanje podatkov vključili vrstico OCR, da bi zagotovili nadaljevanje kakovostne obdelave podatkov, ki jo je zagotavljala prejšnja posebna položnica,« pravi Borut Tomažič.
Leta 2014 so v Združenju bank presodili, da je čas za korak k sodobnejši tehnologiji: »Ko smo začeli pripravljati spremembe plačilnega naloga, so njihovi izdajatelji izrazili željo, da bi prek njih v izpiskih o transakcijah dobili več podatkov o tako imenovanih prometnih postavkah. To omogoča koda QR.«
Prehodno obdobje do marca 2018
Zapis v vrstici OCR na nalogih iz leta 2010 je omejen na tri skupine podatkov. »Pri novem univerzalnem plačilnem nalogu s kodo QR bo izdajatelj dobil na izpisku vse podatke z naloga, tudi ime plačnika in njegov naslov,« dodaja sogovornik. Za izdajatelje nalogov ima koda po pojasnilih bančnega združenja več prednosti: »Omogoča avtomatsko vključitev vseh podatkov iz univerzalnega plačilnega naloga, tudi popolne podatke o plačniku oziroma dolžniku. Koda QR zmanjša možnost napak pri vnosu podatkov na plačilnih mestih.« Naštevajo tudi prednosti za plačnike. Na prvem mestu izpostavljajo sodobnejše načine plačila prek mobilne banke, bankomatov, ter plačilnih avtomatov, saj je kodo mogoče preslikati.
Po besedah Boruta Tomažiča je do poletja le malo izdajateljev plačilne naloge z vrstico OCR zamenjalo za nove s kodo QR. »Ko smo za konec prehodnega obdobja določili 3. april 2018, smo dodali predvidoma. Ni se nam zdelo smiselno, da bi strogo določili, na kateri datum točno bo nehal veljati sedanji UPN. Treba je upoštevati tudi, da so ti izdani vnaprej, čeprav so večinoma plačani v roku enega meseca. Prehodno obdobje je nujno tudi zato, ker morajo vsi izdajatelji nalogov ob prehodu na kodo QR prilagoditi svojo tehnološko infrastrukturo. Predvideli smo, da bo v enem letu mogoče porabiti zalogo 'starih nalogov', prilagoditi se morajo tudi tiskarji.«
Po besedah sogovornika je do poletja naloge UPN QR začelo uporabljati le malo izdajateljev: »Zdaj stopnjujemo obveščanje, pojasnjujemo, zakaj bi bilo dobro preiti s sedanjega naloga na UPN QR. Pričakujemo pa, da bodo izvajalci plačilnega prometa po 3. aprilu 2018 normalno obdelali tudi naloge z vrstico OCR, če jih bodo komitenti še prinašali.«
Med prvimi s kodo
Med prvimi so nove plačilne naloge že julija začeli uporabljati v Elektru Celje. Zanje podatke o plačnikih obdelujejo v družbi ECE, kjer tudi poskrbijo za naloge. »V družbi ECE smo se za prehod na UPN QR odločili na podlagi veljavne zakonodaje in prehodnega obdobja. Eden od glavnih razlogov, da smo v Sloveniji med prvimi, je ta, da novi obrazci najbolje onemogočajo napake, ki so se dogajale pri obrazcih OCR – izvajalci plačilnega prometa so, recimo, napačno prepisali sklice, bralci kod so napačno prebrali kode in podobno. V družbi smo se srečevali s primeri, ko so kupci prejeli opomine za neplačila, pozneje pa se je izkazalo, da so bila plačila izvedena, vendar se zaradi napačnih podatkov niso knjižila na ustreznega plačnika,« pravi Andrej Kerk iz službe za marketing in odnose z javnostjo.
Novi obrazec UPN jim kot izdajatelju množičnih računov s kodo QR omogoča, da vanjo zapišejo veliko več kontrolnih podatkov: »Te lahko pozneje uporabimo pri nadzoru knjiženja plačil in kar najbolj zmanjšamo možnost za omenjene napake. Koda QR kot sodobni način uporabe IT-tehnologij uporabniku omogoča tudi enostavno izvedbo plačil po sistemu slikaj in plačaj.«
Po njegovih besedah sam prehod od naloga, na katerem se podatki zajemajo prek vrstice OCR, k novim obrazcem s kodo QR za izdajatelje računov ni zapleten: »Prav tako ni bil povezan z dodatnimi stroški, razen tistih, ki so bili potrebni, da smo sistem prilagodili novim pogojem. Zaradi nove oblike obrazcev po uvedbi kode QR ni dodatnih oziroma višjih stroškov kot v starem sistemu.«
Ali so torej na nove obrazce prešli brez težave? »Skladno s sprejeto zakonodajo, bi morali biti tako izvajalci plačilnega prometa na vseh mestih, kjer so mogoča plačila, kot tiskarji obrazcev od 1. aprila 2017 pripravljeni na uvedbo novih UPN QR. S tiskanjem obrazcev v ECE nismo imeli težav, saj smo jih morali pred uvedbo validirati pri pristojni instituciji. Smo se pa kot podjetje pozneje spopadali z nepripravljenostjo izvajalcev plačilnega prometa na sprejetje plačil po novih obrazcih. V praksi se je to kazalo tako, da uslužbenci posameznih ustanovah niso imeli prirejenih informacijskih sistemov, ki bi prepoznali nove sklice, podatke je bilo treba vnašati ročno,« odgovarja Andrej Kerk.
Finančna uprava je prav tako zelo velik izdajatelj plačilnih nalogov: »Prve plačilne naloge s kodo QR smo izdali 9. oktobra. Nove naloge postopno vključujemo v vse postopke, v katerih finančna uprava izda izvršilni naslov, s katerim ugotovi davčno obveznost davčnega zavezanca in mu pošlje tudi plačilni nalog.«
Koda je (tudi) pomoč pri izvršbi
Novi obrazec UPN QR se po obliki nekoliko razlikuje od starega, po vsebini pa pravzaprav le po tem, da vsebuje kodo QR – na voljo bodo tudi prazni obrazci brez nje. Na njih je še vedno tako imenovana koda namena, recimo COST pri stanovanjskih stroških.
»Ta štirimestna koda plačila je prišla v plačilni nalog s prehodom na plačilne sheme SEPA. To polje na nalogu je pri izvedbi plačila obvezno,« poudarja sogovornik. Plačniki pa vedo, da si je mogoče preprosto pomagati s »splošno« kodo OTHR. S šifrantom kod upravljajo v mednarodni organizaciji za standardizacijo ISO (International Organization for Standardization). Najprej je bilo na seznamu od 50 do 60 kod, zdaj pa jih je že okoli 300. V Sloveniji predloge za nove kode sprejemajo na Združenju bank, pobude zanjo lahko dajo izdajatelji, v ISO se odločijo, ali bodo predlog sprejeli.
In čemu so namenjene te štirimestne kode namena plačila? »V zvezi s tem smo imeli zelo veliko vprašanj. Bankam, recimo, kode namena služijo pri izvrševanju oziroma obravnavi prilivov v povezavi z izvršbami, pri izvajanju izvršb. Že koda namreč pove, katerih nakazil sploh ni mogoče rubiti ali pa je to mogoče le do določenega zneska. Za plače je, recimo, določena koda SALA, to je opozorilo, da je pri tem nakazilu mogoče zarubiti le določen delež,« pojasnjuje Borut Tomažič.
Tudi na novih plačilnih nalogih je koda namena, za katero se plačniki večkrat sprašujejo, čemu sploh služi, saj večkrat uporabijo splošno kodo Other, ko sami izpolnjujejo naloge. Pri nekaterih nakazilih pa je razlikovanje med kodami zelo pomembno – recimo zaradi omejitev pri izvršbi. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je recimo lani prek dveh različnih kod ločil izplačila pokojnin in dodatkov, ki so varni pred rubežem. Upokojenci dobijo pokojnino na račun z oznako Pens, za posebna nakazilo, kot so dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnino ali nadomestila za invalidnost, pa so lani marca in aprila začasno uporabljali Almy, s katero so sicer označene preživnine. Pozneje so našli drugačno rešitev, poudarjajo na zavodu: »Nakazilo dodatka za pomoč in postrežbo, invalidnina ali nadomestila za invalidnost se posredujejo na banko prejemnika s kodo namena CCHD.«
