Slabitve v bankah bodo zaradi novih standardov višje

Ljubljana – Novi računovodski standardi MSRP 9, ki jih bodo gospodarske družbe morale začeti uporabljati v začetku leta 2018, bodo bankam prinesle višje slabitve naložb kot doslej. To je pokazala Deloittova raziskava med svetovnimi bankami, podobno pričakujejo tudi v Banki Slovenije. Nove bančne krize zaradi tega menda le ni pričakovati.

Nova računovodska pravila so nastala kot odgovor na zadnjo svetovno gospodarsko krizo. Katarina Kadunc iz Deloitte revizije pojasnjuje, da bo ključna razlika z dosedanjimi standardi to, da bodo morale družbe in banke, kjer bo vpliv toliko večji, po novem v slabitve vključiti tudi pričakovane izgube, medtem ko se zdaj izgube evidentirajo šele takrat, ko se zgodijo.

Banka Slovenije zato pričakuje, da bodo z novimi standardi slabitve v bankah višje. »Sedanji model za oblikovanje oslabitev po MRS 39 temelji na konceptu dejanskih izgub, medtem ko model za oblikovanje oslabitev po MSRP 9 temelji na modelu pričakovanih izgub. Oslabitve pričakujemo tudi v naložbah v dolžniške vrednostne papirje, po obstoječem MRS 39 razvrščene v kategorijo finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo,« odgovarjajo v centralni banki.

Veliko neznank glede novih standardov

Podobne ugotovitve prinaša tudi Deloittova raziskava, ki so jo opravili med 91 največjimi svetovnimi bankami. Čeprav nova pravila prinašajo veliko neznank, kar 85 odstotkov anketiranih bank pričakuje, da bodo slabitve kreditov in drugih finančnih naložb po novem višje, po nekaterih ocenah do 25 odstotkov. Novi računovodski standardi naj bi prinesli tudi rast stroškov, hkrati pa skoraj polovica sodelujočih bank ni prepričana, kako odgovoriti na vprašanja, povezana z modelom slabitev. Polega tega ugotavljajo, da za izvedbo MSRP 9 nimajo ustreznih tehničnih znanj.

Kot je razumeti Kadunčevo, bodo novi standardi tudi zahteven organizacijski zalogaj za banke: »Spremembe standardov želijo odslikavati realnejšo sliko poslovanja, pričakovane prihodnosti in upravljanja tveganj. Hkrati pa zahtevajo pomembne vložke – investicije. Stroškovno zahtevne so predvsem spremembe informacijsko-tehnoloških rešitev oziroma implementacija novih.«

Pritisk na kapital bank

Višje slabitve posledično pomenijo vpliv na računovodske izkaze bank in na njihov kapital. »To pomeni, da se bo kapital bank znižal, kar bo vplivalo na kapitalsko ustreznost, to pa je lahko kritično za banke z nizko kapitalsko ustreznostjo,« pojasnjuje Kadunčeva. Kar 70 odstotkov anketiranih bank pričakuje, da se bo količnik kapitala znižal za 0,5 odstotne točke. Pa lahko to vodi v novo finančno krizo? Sogovornica meni, da ne.

Infografika: Delo

Slovenske banke še brez ocen o dodatnih slabitvah

In kaj nova pravila pomenijo za slovenske banke? Se bo pojavila potreba po novi dokapitalizaciji bank? V Banki Slovenije pojasnjujejo, da so slovenske banke že februarja pozvali k pripravi akcijskega načrta za uvedbo standardov MSRP 9.

»Iz odgovorov, ki smo jih prejeli na kvalitativni (opisni) del vprašalnika, izhaja, da so banke še v zgodnji fazi priprave na uporabo MSRP 9, zato še ne morejo zanesljivo oceniti vpliva na računovodske izkaze in kapital bank,« pravijo v Banki Slovenije, kjer te ocene za naše banke pričakujejo konec septembra letos.

Da konkretnih ocen še nimajo, potrjujejo tudi v Abanki, NLB in UniCredit Bank. V NLB pravijo, da novi standardi lahko prinesejo dodatne slabitve, vendar predvidevajo, da novi sistem ne bo pomembno vplival na kapitalsko ustreznost banke. Tudi v UniCredit Bank večjih vplivov na kapitalsko ustreznost banke ne pričakujejo. V Abanki tega še ne vedo.

Naše banke na varni strani

»Predvidevamo, da vpliv MSRP 9 na računovodske izkaze oziroma kapital bank ne bo tako pomemben, da bi ogrozil kapitalsko ustreznost slovenskih bank. Vsekakor pa sta pravočasno identificiranje tveganj v bankah (tudi zaradi sprememb MSRP) in posledično zagotavljanje ustrezne višine kapitala odgovornost upravljalnih organov in lastnikov bank,« pravijo v Banki Slovenije.

Da so slovenske banke glede novih računovodskih standardov v zelo začetni fazi, ugotavljajo tudi v Deloittu, kjer so hkrati z omenjeno anketo pri svetovnih bankah to opravili tudi pri slovenskih. Katarina Kadunc se strinja z oceno Banke Slovenije, da za slovenske banke MSRP 9 ne bodo imele drastičnih vplivov.

Veliki stroški in pomanjkanje znanja

Kadunčeva opozarja, da tudi sami MSRP 9 prinašajo veliko izzivov. Pravi, da nekatera pravila standarda niso jasna ter še niso usklajena z regulatorjem, revizorji in konkurenco. Drugi izziv je po njenih besedah skrb, kako bodo oddelki med seboj sodelovali pri projektu, saj spremembe MSRP 9 zahtevajo vključevanje različnih oddelkov banke. Vprašanje predstavlja tudi tveganje pomanjkljivega znanja tako znotraj organizacije kot tudi na trgu svetovalcev, pomemben dejavnik pa bo denar, saj se načrtovani stroški uvedbe novega standarda povečujejo iz dneva v dan.