Tiskane izdaje
Ljubljana – Poročila, statistike, osebne izkušnje nam vsak dan sporočajo, kako neprevidni smo na cestah ali sami ali drugi in koliko jih zaradi tega tam žal tudi umre ali se poškoduje. Glavni cilj Slovenije je seveda nič mrtvih na cestah, a samo letos jih je umrlo že več kot 80.
Po podatkih Javne agencije za varnost prometa je bilo v prvi polovici leta sicer manj prometnih nesreč kot lani, »samo« 8396, a veliko bolj skrb vzbujajoč je podatek, da je v tem obdobju na naših cestah umrlo 68 ljudi, lani pa »zgolj« 44; torej kar 55 odstotkov več. Strokovnjaki ugotavljajo, da kljub številnim sprejetim ukrepom za prometno varnost pri nas preprosto še vedno ni dovolj poskrbljeno.
Po podatkih analize, ki so jo tudi letos pripravili v Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ), je lani na slovenskih cestah umrlo 120 oseb, kar pomeni 58 ljudi na milijon prebivalcev oziroma 11,5 odstotka več kakor leto prej. Letos se prometna varnost samo še slabša. Seveda so podatki bolj optimistični, če primerjamo stanje v obdobju dvajsetih let: leta 1995 je bilo na naših cestah več nesreč s smrtnim izidom, saj je takrat na milijon prebivalcev umrlo kar 208 ljudi.
Infografika: Delo
Toda vsi si želimo, odgovorni za različne cestnovarnostne politike, verjetno tudi izobraževalci voznikov itd., da bi bilo teh nesreč veliko manj ali kakor izhaja iz omenjene publikacije: »Glavni cilj Slovenije je nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi cestnopromentih nesreč, k čemur naj bi s svojim delovanjem in ravnanjem pripomogli tako ustvarjalci kot uporabniki cestnega omrežja.«
Podatki kažejo, da se število avtomobilov v Sloveniji kot tudi marsikje drugje povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2015 registriranih že skoraj 1,4 milijona motornih vozil in od tega je bilo skoraj 1,1 milijona osebnih vozil.
Infografika: Delo
Kot je mogoče razumeti, se v prirastu registriranih vozil v Sloveniji delno kaže tudi nedavna kriza, a tudi, če je bilo nekoliko manj prodanih avtomobilov, je bilo toliko manj odjavljenih starih avtomobilov. Kar seveda vpliva na staranje voznega parka, to pa ni ne cilj slovenske ne evropske politike, ki si želi prav nasprotno: izboljšati starostno sestavo vozil. Tudi zaradi potreb in želja po zmanjšanjem obremenjevanju okolja ipd. A med skoraj 1,1 milijona osebnih avtomobilov je takih, ki so stari več kot 12 let, pri nas kar 363.159.
Ni spodbujanja trajnostnih načinov prometa
Stari avtomobili gotovo niso glavni krivci za prometno varnost, ki kljub vsem prizadevanjem in številnim sprejetim ukrepom še vedno ni dovoljšnja. Zanimiva je trditev, zakaj se v Sloveniji tako povečuje število avtomobilov in verjetno s tem poleg ugodnosti tudi veliko težav, če mednje štejemo prometne nesreče.
V publikaciji SZZ ugotavljajo: »Tudi zaradi prometne politike, ki ne spodbuja trajnostnih načinov prometa, se Slovenija uvršča med države z največjim zvišanjem stopnje motorizacije v zadnjih dveh desetletjih. Ta se je po nekajletni stagnaciji med gospodarsko recesijo lani spet nekoliko povečala na 527 osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev ali 1,9 prebivalca na osebno vozilo. Povprečno slovensko gospodinjstvo, ki je lani štelo 2,5 člana, je imelo 1,3 avtomobila, leta 1991 pa le 0,9.«
Infografika: Delo
Avtomobilska zavarovanja kot odsev gospodarskih razmer
Z zavarovalniškega vidika je zanimivo, da se je zavarovalna premija avtomobilskih zavarovanj od leta 2000 znižala, kljub stalnemu, čeprav upočasnjenemu, povečevanju števila vozil. V negotovih gospodarskih razmerah, ko se je slabšala kupna moč prebivalstva, sta se ob veliki konkurenčnosti zavarovalnega trga nižala tako povprečna premija za posamezno vrsto zavarovanja kot število sklenjenih zavarovanj odgovornosti.
Infografika: Delo
Lani zbrana premija avtomobilskih zavarovanj je s 437 milijoni evrov dosegla raven med letoma 2004 in 2005, vendar je bila še vedno več kot trikrat večja kakor pred dvajsetimi leti. Zmanjšuje se tudi njen delež v slovenskem BDP, ki je lani znašal le 1,1 odstotka in bil tako najnižji v zadnjih dveh desetletjih.
Infografika: Delo
Ker se je premija iz zavarovanj obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) zmanjševala hitreje kot premija iz kasko zavarovanja (AK), je ta leta 2014 prvič prehitela prvo. To kaže, da je segment obravnavanih zavarovanj, ki je eden najpomembnejših, saj sestavlja tretjino premoženjskih in hkrati slabo četrtino vseh zavarovanj, poleg življenjskih najobčutljivejši za razmere v gospodarstvu.
V državah, ki jih je v opazovanem obdobju zaznamovalo upadanje zavarovalne premije, se je znižala tudi premija avtomobilskih zavarovanj na prebivalca. Zato pa je bila tudi zaradi vpliva konkurenčnosti v EU leta 2014 le pet evrov višja kot desetletje pred tem. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer je z 218 evri med opazovanimi državami presegla Grčijo, Hrvaško in Madžarsko.
Infografika: Delo
Na Madžarskem so zbrali le 49 evrov premije avtomobilskih zavarovanj na prebivalca ali 4,4-krat manj kakor v Sloveniji in 7,3-krat manj kot v Avstriji, kjer so prebivalci za avtomobilsko zavarovanje porabili največ, povprečno 360 evrov. Za primerjavo: povprečna izplačana odškodnina oziroma zavarovalnina v Evropi je znašala 166 evrov.
Infografika: Delo
Zavarovalnice: Varnost je del naših prizadevanj
V Zavarovalnici Triglav se zavedajo zapletene problematike, zato sledijo cilju: večja varnost v prometu. V Triglavu pravijo: »Za ta namen izvajamo številne aktivnosti, ki nagovarjajo različne udeležence v prometu. Posebno pomembno se nam zdi, da delujemo preventivno, torej da preprečujemo nesreče in njihove posledice.«
Od prehitre vožnje
Infografika: Delo
V Zavarovalnici Maribor ugotavljajo, da je število prijavljenih škod v posameznih letih različno, zato enotnega trenda rasti ne zaznavajo. A tudi po njihovih izkušnjah so najpogostejši vzroki za nesreče prehitra vožnja, nepravilna stran vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, medtem ko v Adriticu Slovenici kot najpogostejši vzrok nesreč navajajo predvsem neprilagojeno hitrost.
Tudi v zavarovalnici Grawe med najpogostejše vzroke za nesreče štejejo neprimerno hitrost glede na razmere na cesti in neizkušenost ter premajhno previdnost voznikov, v zavarovalnici Ergo pa poleg prevelike hitrosti omenjajo tudi vpliv alkohola in nepazljivost.
Kaj zavarovalnice, ki navsezadnje plačujejo za visoke škode, ki pogosto nastajajo tudi zaradi neprevidnih in agresivnih udeležencev na naših cestah, udeležencem v prometu, državi, upravljavcem cest – priporočajo, da naj storijo, da bo nesreč manj, varnost v prometu pa večja?
V Zavarovalnici Triglav je na prvem mestu pomembnost preventive in ozaveščanja vseh udeležencev v prometu.
»Vsak voznik se mora zavedati, da je za varnost v prometu odgovoren predvsem sam in da urejena cestnoprometna infrastruktura ni dovolj za varno vožnjo. Vzroke za prometne nesreče statistika pogosto pripiše človeškim dejavnikom. Za tem pa se skrivajo vozniška nepozornost, utrujenost, pomanjkanje izkušenj, kršitev osnovnih pravil, objestnost, vožnja pod vplivom alkohola in še bi lahko naštevali. Podpiramo predvsem vse ukrepe, ki pripomorejo k umirjanju prometa in odkrivanju nevarnih točk. Za večjo varnost pa lahko veliko naredimo tudi z uvajanjem sodobnih tehnoloških rešitev – tako na ceste kot v vozila.«
Ali kot pravijo v zavarovalnici Grawe: »Na ravni zavarovalnega združenja zbiramo predloge in opozarjamo na točke v prometu, kjer bi bilo mogoče z boljšo preventivno signalizacijo doseči večjo varnost. Združenje predloge posreduje državi oziroma upravljavcem cest.«
V Adriaticu Slovenici ugotavljajo, da je »premija odvisna od številnih faktorjev: od starosti zavarovanca, vozila, moči motorja do škodnega dogajanja. S tega vidika dobre zavarovance nagrajujemo tudi z dodatnimi popusti, ker škode v daljšem obdobju niso povzročili, in tako poskušamo vplivati na varnost v prometu.«
