Tiskane izdaje
Ljubljana – Z višjimi davčnimi stopnjami na finančne storitve in na promet zavarovalnih poslov bi skupaj v proračun priteklo 30 milijonov evrov več, s spremembami zakona o davčnem postopku pa naj bi se dosegla večja preglednost poslovanja z gotovino.
Spremembe zakona o davku na finančne storitve dvigujejo davčno stopnjo s 6,5 odstotka na 8,5 odstotka, s to spremembo pa pričakujejo dodatnih 13 milijonov evrov višje prihodke v državni proračun, že leta 2016 pa zaradi enomesečnega zamika še dodatnih 1,2 milijona evrov ali 14,2 milijona na leto. S spremembo tega zakona se na novo postavljajo tudi skupine kršilcev in razponi glob. Srednja ali velika gospodarska družba bo zdaj lahko kaznovana z globo od 4000 do 125.000 evrov, v kazenski določbi pa je tudi pooblastilo, po katerem bo mogoče v hitrem postopku izreči še višjo od predpisane globe.
Sprememba zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov se kaže še bolj »donosna«, saj naj bi z njo v državni proračun priteklo dodatnih 17 milijonov evrov. Tudi pri tej spremembi obdavčitve zavarovalnih poslov se stopnja davka zvišuje s 6,5 na 8,5 odstotka. Prihodki tega davka so se v zadnjih letih kar nižali: še leta 2011 se ga je nabralo za 71,2 milijona evrov, zadnja ocena za leto 2014 pa se je ustavila pri 62,9 milijona evrih.
Zdaj na ministrstvu za finance ocenjujejo, da se bo davek od prometa zavarovalnih poslov povišal za 17 milijonov v letu 2015, že leta 2016 pa dosegel 18,5 milijona evrov. Med zanimivostmi spremembe tega zakona sodijo tudi popravki, ki odpravljajo globe, očitno še vedno zapisane v tolarjih (najvišja je znaša 18 milijonov tolarjev). To bi nemara lahko pomenilo, da je vsaj od leta 2007 nihče ni plačal, saj bi se ob takšnem, verjetno tolarskem reliktu kakšen inšpektor vendarle spotaknil.
Po novem bodo globe za prekrške enako visoke, kakor so pri kršitvah zakona o davku na finančne storitve. Seveda pa nas zavarovancev povišanje cen premij, ki nam jih bodo zaračunali zavarovalničarji in s tem stroške višjih davčnih stopenj prenesli na zavarovance, ne bi smele presenetiti.
S spremembami zakona o davčnem postopku hočejo vzpostaviti večjo preglednost poslovanja z gotovino in s tem seveda zmanjšati skušnjave neplačevanja davkov. Že zdaj je zagotovljena transparentnost in sledljivost podatkov, ko zavezanci izdajajo račune z uporabo računalniških programov in elektronskih naprav, s spremembo zakona pa bi to bilo obvezno tudi za zavezance, ki izdajajo račune brez uporabe računalniških programov oziroma elektronskih naprav. Ti zavezanci bodo namreč od zdaj izdajali račune z uporabo tako imenovane vezane knjige računov. To bo moral potrditi davčni organ, ki bo vodil evidenco o teh knjigah računov.
Po novem bodo morale tudi fizične osebe nakazovati plačila in prejemke na prejemnikov transakcijski račun, s čimer bo zagotovljena preglednost in sledljivost denarnih transakcij. To bo pomemben ukrep proti davčnim utajam. Še vedno pa bo minister za finance lahko izdal podzakonski predpis, ki bo določil izjeme, za katere ta obveznost ne bo veljala.
