Visoke kazni za kupce v zakonu, na igro še čakamo

Ljubljana – Predlog zakona o davčnem potrjevanju računov je pri slovenski javnosti že na slabem glasu. Pod poziv Zveze potrošnikov Slovenije, naj vlada iz besedila umakne visoke kazni za kupce, se je že podpisalo okoli dva tisoč podpornikov. Predlog zakona je v državnem zboru.

Predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim vlada Mira Cerarja uvaja sistem davčnih blagajn, je na dnevnem redu osme seje državnega zbora, ki se bo začela 18. maja. Vlada je predlagala obravnavo po rednem postopku, zato je mogoče predvideti, da bo državni zbor za zakon glasoval na junijskem zasedanju.

Gospodarska interesna združenja si o davčnih blagajnah niso edina: iz gospodarstva vlada na tem področju tako dobiva podporo in hkrati ostro nasprotovanje. Za prebivalstvo, ki bo ob skoraj vsakem nakupu stalo pred davčno blagajno, pa je najbolj zanimiva določba zakona o njihovih obveznostih, kajti vlada jim namerava z zakonom naložiti: »Kupec blaga oziroma prejemnik storitve mora prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa v skladu z zakonom, ki ureja tržno inšpekcijo.« Predlagatelji zakona so si za kupca in prejemnika storitve, ki ga bodo inšpektorji presenetili brez računa, zamislili od 40 do 400 evrov kazni: to je v Sloveniji velik znesek, če upoštevamo, da povprečna neto plača znaša 989,91 evra.

Kazen mora biti vzgojna

Določbe iz 12. in 17. člena predloga zakona, ki zavezujejo in kaznujejo kupce, so v predlog besedila vključili zaradi ozaveščanja in informiranja kupcev o pomenu izdajanja računov, poudarjajo na ministrstvu za finance: »Osnovni namen teh dveh členov besedila je okrepiti zavest kupcev o tem, da so pri izdaji računov, ki jih plačajo v gotovini, in v boju proti sivi ekonomiji in njenim posledicam aktivni udeleženci in lahko pri tem v določenih primerih imajo ključno vlogo s tem, da zahtevajo izdajo računa.« Pri tem na ministrstvu poudarjajo, da mora kupec račun obdržati tudi za storitve, ki jih izvajalci opravijo v njegovih prostorih – na domu, v njegovih poslovnih prostorih ali na terenu. »Pri tem je ta obveznost vezana na dobave, za katere kupec na podlagi računa lahko uveljavlja garancijo. S tem je obveznost hrambe omejena na račune večjih vrednosti in na račune za trajne dobrine oziroma opravljene storitve, na primer za obrtniška dela v stanovanju, gradbene storitve, urejanje okolice, popravila strojev in druge. V teh primerih je prejem računa in njegova hramba v interesu kupca, saj ga ščiti kot potrošnika in plačnika,« poudarjajo na ministrstvu za finance. Dodajajo še, da imajo »primerljivo ureditev tudi na Hrvaškem«.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je za spodbudo kupcem napovedala nagradno igro, a zdaj še ni mogoče izvedeti, ali načrtujejo podobno igro z računi, kakršna je bila Vzemite račun ob uvedbi davka na dodano vrednost leta 1999, ko je Slovenija opustila sistem prometnega davka in prevzela v Evropi uveljavljeno obdavčitev prometa z blagom in storitvami. Potrošniki so davčni upravi pošiljali ovojnice z računi, tedanji minister za finance Mitja Gaspari pa je za nagrade priskrbel celo osebne avtomobile. No, igra ni trajala zelo dolgo. »Dobili smo veliko računov. Takrat se je 150 inšpektorjev ukvarjalo le s tem. Če so odkrili napako pri davku na dodano vrednost, so preverili še širše poslovanje izdajatelja,« se tistih časov spomni tedanji generalni direktor davčne uprave Stojan Grilj.

Hrvaški zakon za vzor

Od ministrstva za finance še ni mogoče izvedeti, koliko sreče namerava med kupce z računi razdeliti tokrat: »O vseh podrobnostih nagradne igre bodo mediji pravočasno obveščeni.« Morda se bodo pri nagovarjanju kupcev zgledovali po sosedih Hrvatih. Njihova davčna uprava je 4. maja objavila nagrajence tretjega kola nagradne igre Brez računa ne računamo (Bez računa se ne računa). Razdelila je tri denarne nagrade: 20.000 kun (2666 evrov), 40.000 kun (5331 evrov) in 100.000 kun (13.327 evrov).

Pri predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov so se predlagatelji brez dvoma močno oprli na istovrstni hrvaški predpis, saj so skoraj dobesedno prevedli in povzeli velik del hrvaškega zakona o davčnih blagajnah (v izvirniku zakon o fiskalizaciji u prometu gotovinom), tudi določbe o obveznostih kupcev in kazni zanje, če računa nimajo pri sebi, ko zapuščajo prodajna mesta. Hrvaškemu kupcu grozi od 200 do 2000 kun kazni, torej od približno 26,65 do 266,54 evra.