Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada Mira Cerarja, ki je v sedlu dve leti, se je danes na stoti seji strinjala z malo davčno reformo, ki so jo pripravili na ministrstvu za finance, zato bo kmalu v državnem zboru. Prinaša nižjo obdavčitev z dohodnino, višji davek za podjetja in nove prijeme v davčnem postopku.
Davčni paket, v katerem so spremembe in dopolnitve zakonov o dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb in davčnem postopku, bo veljal od 1. januarja 2017.
Besedila, ki so zdaj na poti v državni zbor, se ne razlikujejo veliko od predloga, ki ga je ministrstvo za finance julija dalo v javno razpravo, čeprav je od posameznikov in gospodarskih združenj dobilo veliko predlogov, je povedala državna sekretarka Mateja Vraničar Erman, bodoča ministrica za finance. Večina predlogov je namreč zagovarjala večje ugodnosti za zavezance in tako zmanjševala stabilnost javnih financ, zato je vlada ostala pri svojem osnovnem predlogu: »Toliko si glede javnofinančne stabilnosti lahko privoščimo. Vsekakor pa je ta paket lahko samo prvi korak, ne pa končni cilj.«
Vlada predloga, ki ga pošilja poslancem, ni opremila z dodatnimi izračuni o učinkih nove dohodninske lestvice. Po znanih ocenah velja, da bo ta koristna za okoli deset odstotkov zavezancev, ki imajo letne bruto dohodke višje od 1,6 povprečne slovenske plače. Ta je lani znašala 18.670,68 evra v bruto znesku in 12426,58 kot neto izplačilo. V zvezi svobodnih sindikatov so izračunali, da bodo zavezanci z 2800 evri bruto plače na mesec na letni ravni pridobili zgolj 173 evrov - toliko po besedah Andreje Poje na mesec zaslužijo tako imenovani razvojni kadri v podjetjih.
O očitkih, da bo nova dohodninska lestvica izboljšala predvsem plače javnemu sektorju, kjer so te že zdaj višje kot v gospodarstvu, je Mateja Vraničar Erman povedala, da bodo dohodninske izboljšave proračun prikrajšale za 106 milijonov evrov: »Približno deset milijonov bo odpadlo na višje prejemke uslužbencev v širšem javnem sektorju, za preostalih 96 milijonov pa se bodo povečali neto dohodki v gospodarstvu.«
Vlada načrtuje še več posegov v davčni sistem
»Ali je to kar predlagamo pri dohodnini, za zavezance slabše od tega, kar velja zdaj,« je državna sekretarka Mateja Vraničar Erman odgovorila na vprašanje, zakaj vztrajajo pri davčnih spremembah, s katerimi niso zadovoljni ne sindikati ne delodajalci. Vsi sogovorniki so menili, da so boljše od veljavne ureditve, je zagotovila novinarjem.
Večji del računa za izboljšave pri dohodnini za okoli deset odstotkov zavezancev, ki bodo proračun stale 106 milijonov evrov, bo plačalo gospodarstvo. Vlada namreč 1. januarja 2017 popravlja stopnjo obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb z zdaj veljavnih 17 odstotkov na 19. Pričakuje, da bo tako mogoče zbrati okoli 60 milijonov evrov, preostalih 46 milijonov pa z učinkovitejšim pobiranjem javnih dajatev, ali, če ta načrt ne bo uspešen, z omejevanjem javne porabe.
Za ljudi, ki so s svojimi dohodki na dnu lestvice, vlada povečuje splošno olajšavo, ki je odvisna o skupnih letnih aktivnih dohodkov: najvišjo zvišano olajšavo naj bi po novem uživali zavezanci z letnimi dohodki do 11.166,37 evra, kar je 300 evrov več kot zdaj, ko je dohodkovna meja za pravico do najvišje splošne olajšave - ta znaša 6519,82 evra - pri 10.866,37 evra letnih aktivnih dohodkov. Tako bo razbremenilo približno 19.738 zavezancev, med katerimi bodo predvsem prejemniki minimalne plače.
Popravki v davčnem postopku odpravljajo administrativne ovire na področju izvajanja davčnih predpisov. O izboljšavah v davčnem postopku je Mateja Vraničar Erman povedala, da s spremembami in dopolnitvami zakona predlagajo petdnevni zamik med davčnim obračunom, ki ga izplačevalci dohodkov oddajo na tako imenovanih obrazcih REK. Z njimi poročajo o plači zaposlenega ter vseh obračunanih dajatvah. Zamik, ki bo veljal pri plačilu davčnega odtegljaja, naj bi izboljšal likvidnost podjetij. Na vprašanje, zakaj nameravajo izplačevalcem dohodkov »podariti« teh pet dni, je odgovorila: »Gre za zamik med dnevom, ko je treba oddati obrazec REK, in dnevom, ko je treba obveznost po obrazcu REK tudi plačati. Izkazalo se je, da imajo podjetja težave, ker je treba istočasno vložiti obrazec REK in plačati dajatve. Enotno mnenje je bilo, da je tu treba narediti zamik. To velja za vse vrste dohodkov.« Za samozaposlene, samostojne podjetnike, tudi kmete, ki morajo zdaj sami vsak mesec oddajati obračune prispevkov za socialno varnost, bo finančna uprava pripravljala predizpolnjene obrazce za obračun. Podjetja v postopku poenostavljene prisilne poravnave bodo namesto v največ 24 mesecih račune z državo na obroke lahko poravnala v največ 60 mesecih.
Šele prvi paket ukrepov
Davčno prestrukturiranje, s katerim vlada davčno breme prelaga z dohodnine na davek od dohodkov pravnih oseb in druge vire, je po besedah Mateje Vraničar Erman prvi paket ukrepov, ki ga želijo izvajati od 1. januarja 2017: »Temu paketu bodo sledile nove spremembe. V pogovorih s predstavniki gospodarstva smo identificirali ključni področji, ki ju je treba urediti: vprašanje dohodkov iz tujine, bodisi v zvezi z napotenimi delavci bodisi z drugimi aktivnimi dohodki, povezanimi z delom v tujini.
Na ministrstvu za finance nameravajo proučiti tudi veljavni sistem pavšalne obdavčitve samostojnih podjetnikov oziroma samostojnih poklicev, ki izvajajo dejavnost v manjšem obsegu: »Ugotavljamo namreč, da sedanji sistem pavšalne obdavčitve ni učinkovit, zato hočemo ponuditi alternativne rešitve.«
GZS: Ni posluha za pošteno davčno reformo
Na današnja sporočila vlade so se med gospodarskimi združenji prvi odzvali v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer ugotavljajo, »da posluha za pošteno in odločno davčno reformo v vladi ni«.
Predsednik zbornice Marjan Mačkošek je nagovoril državni zbor: »Upamo, da poslanci ne bodo obšli stališča Gospodarske zbornice Slovenije in drugih delodajalskih združenj, ker predlog ni korekten do večine državljanov Slovenije in podjetij.«
