Vlada še brez stališča o ustavnem zakonu za NLB

Ustavna komisija v DZ v ponedeljek prvič o predlogu SDS in NSi za zaščito NLB, pravne dileme pa ostajajo.

Objavljeno
21. marec 2018 17.07
Ljubljana 14.11.2017 Ljubljana Slovenija [Ljubljana,Ljubljana,Slovenija,NLB]
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana - Vlada se še ni opredelila do predloga za dopolnitev ustavnega zakona za zaščito NLB, ki sta ga v DZ vložili SDS in NSi, bo pa to storila v prihodnjih dneh, zagotavlja ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Vlada se je včeraj strinjala, da potrebujemo vse ukrepe za zaščito slovenskega premoženja, v zvezi s konkretnim predlogom ustavnega zakona pa se zastavlja nekaj strokovnih vprašanj, ki jih želimo nasloviti na ustavno komisijo v DZ: ker gre za zapletena pravna vprašanja, smo si vzeli še dan ali dva časa, je povedala ministrica. Že prihodnji ponedeljek popoldne se bo namreč na to temo prvič sestala ustavna komisija, ki jo vodi predsednik državnega zbora Milan Brglez. Vse parlamentarne politične stranke ustavno zaščito NLB izpostavljajo kot prioriteto, ki jo je treba urediti še pred parlamentarnimi volitvami, zato se z vladnim odzivom na predlog obeh opozicijskih strank že več kot mudi.

Dvofazni postopek

V skladu z utečeno prakso, bodo stranke lahko imenovale svoje kandidate v posebno strokovno skupino, postopek sprejema pa bo dvofazen. Uvodoma bo predstavitev predlagateljev, v obravnavo se bo predvidoma vključila strokovna skupina (v njej običajno niso poslanci), ustavna komisija mora za DZ pripraviti predlog sklepa o začetku postopka in pa osnutek stališč o predloženem ustavnem zakonu. Tega bi nato obravnaval državni zbor, ki bi dokument vrnil nazaj v ustavno komisijo, ta pa bi ob pomoči strokovne komisije pripravila predlog ustavnega zakona, o katerem bi nato odločal DZ na izredni seji in ga po sprejemu razglasil s posebnim odlokom.

Neuradno je slišati tudi razmišljanja, da bi bilo za zaščito NLB, ki je po sanaciji 2013 v 100-odstotni lasti države, bolje sprejeti nov ustavni zakon, kot pa posegati v že obstoječega. Seveda bi to terjalo več časa, saj bi zanj potrebovali nov politični konsenz.

Tudi določba iz novega 22 j. člena, ki vladi - v primerih, ko NLB utrpi škodo zaradi sodb hrvaških sodišč -, nalaga da prek Fursa izterja škodo od hrvaških družb večinski državni lasti, sproža nekatere pravne dileme, ki terjajo temeljitejšo razdelavo. Ta čas še ni znan tudi mehanizem, s katerim bi država povrnila škodo NLB, ena od možnosti je vključitev sklada za sukcesijo, prav tako ni znano, kakšen bi bil lahko vpliv zakona na javne finance.

NLB drugič rešujemo z ustavnim zakonom

Država bo že drugič reševala NLB z ustavnim zakonom in obakrat je vzrok nerešeno finančno nasledstvo nekdanje SFRJ. Prvič se je to zgodilo julija 1994, ko je tedanjima Ljubljanski banki in Kreditni banki Maribor grozila sprožitev solidarnostne klavzule in klavzule o navzkrižni odgovornosti, s čimer bi lahko njuno premoženje zasegle tuje banke upnice nekdanje Jugoslavije. Z ustanovitvijo novih pravnih entitet, NLB in NKBM, in kasnejšim dogovorom z mednarodnimi bankami je bila ta nevarnost odpravljena.

Za tokratno dopolnitev ustavnega zakona je vzrok ravnanje hrvaških oblasti, ki z diktatom Zagrebački banki in Privredni banki (prav je , da od NLB prek sodišč izterjata nekatere nanju prenesene vloge hrvaških varčevalcev, grobo kršijo dva ključna nasledstvena akta, - dunajski sporazum iz leta 2001 in mokriški memorandum, ki sta ga 2013 podpisala tedanja predsednika vlad Janša in Milanović. Skupna vrednost prenesenih vlog iz zagrebške podružnice LB (banke na Hrvaškem so zanje dobili obveznice hrvaške države) zdaj skupaj z obrestmi presega 430 milijonov evrov, tolikšna je torej maksimalna škoda, ki bi jo lahko NLB utrpela na podlagi hrvaških sodb.

Nastaja pa še dodatna škoda, saj je bil prav nerešen problem hrvaških varčevalcev glavni razlog, s katerim je odhajajoča vlada lani zaustavila privatizacijo NLB. Z zaščito banke z ustavnim zakonom, bi ta grožnja verjetno odpadla, kar bi novi vladi, ki se bo oblikovala po volitvah, omogočilo takojšnje nadaljevanje privatizacije banke. Verjetno bi taka državna varovalka povečala zanimanje investitorjev in zvišala prodajno vrednost NLB, kar bi bilo seveda blagodejno tudi za davkoplačevalce.

Vlada opozorila SDH in okrcala NLB

Sicer pa je vlada včeraj v vlogi skupščine Slovenskega državnega holdinga opozorila, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč ni v skladu s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami, ki sta jih sklenili Slovenija in Hrvaška. Vlada je zato SDH kot skupščini NLB naložila, da zagotovi spoštovanje tega sklepa, poslovodstvo NLB pa mora poskrbeti za ukrepe, ki bodo preprečili take izterjave in nezakonite posege.

Zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec je po seji vlade za STA povedal, da so SDH kot skupščini NLB poleg prepovedi novih izplačil naložili tudi, naj ugotovi odgovornost za to, da je prišlo do poplačila ene od hrvaških nezakonitih sodb. »Že od leta 2015 je bil namreč jasen sklep vlade, da se takih odločb ne sme poplačati, ker so nezakonite in niso v skladu s slovenskim pravnim redom. To je bilo tudi ves čas stališče koordinacijskega odbora za nasledstvo,« je povedal Erjavec.