Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je na dopisni seji sprejela osnutek Nacionalnega reformnega programa 2014-2015, s katerim bodo seznanjeni tudi odbori državnega zbora in Ekonomsko socialni svet.
Dokument je osrednji del evropskega semestra in je skupaj s Programom stabilnosti podlaga za pripravo specifičnih priporočil državam članicam, ki jih ob koncu semestra pripravi Evropska komisija in potrdi Evropski svet. Tako Slovenija vodi ekonomsko politiko skladno z usmeritvami in prioritetami, določenimi na ravni Evropske unije, hkrati pa zasleduje cilje, ki ustrezajo danostim in možnostim glede na značilnosti slovenskega gospodarstva in družbe, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Nacionalni reformni program je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, usmerjenih tudi v izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020. Vlada bo nadaljevala in okrepila že začete ukrepe in aktivnosti za spodbujanje gospodarske rasti in krepitev blaginje prebivalstva. Za doseganje teh ciljev so ključne stabilnost javnih financ z doseganjem strukturno izravnanega salda do leta 2017 in povečanje zaposlenosti na 850.000 delovno aktivnih prebivalcev.
Trije ključni stebri
Za oživitev gospodarske rasti bo Slovenija prednostno izvajala ukrepe v okviru treh ključnih stebrov. Monetarni steber vključuje sanacijo bančnega sistema in razdolžitev podjetij. Steber korporativno upravljanje in privatizacija zajema prestrukturiranje podjetij, DUTB, insolvenco, SDH ter privatizacije v teku. Fiskalni steber pa vključuje fiskalno pravilo, srednjeročnost sektorja država, dolgoročno vzdržnost dolga in konsolidacijo.
Prav tako so pomembni tudi ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok ter izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast, sporočajo iz vlade. Pri čemer le-ti stopijo v ospredje z novo finančno perspektivo in preusmeritvijo na povratne vire (poleg fokusiranih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja - deregulacija, administrativne ovire).
