Tiskane izdaje
Ljubljana − Vlada bo v nedeljo dopoldne začela z obravnavo državnih proračunov za prihodnji dve leti, kdaj ju bo dokončno sprejela, pa še ni znano. Proračuna bosta pripravljena ob predpostavkah jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo bo v ponedeljek predstavil Umar.
Glavne proračunske številke in razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih in drugih uporabnikih je sicer Cerarjeva ekipa že sprejela na maratonski nočni proračunski seji konec julija. Tedaj so sklenili, da proračunski odhodki prihodnje leto ne smejo presegati 9,27 milijarde evrov, zgornja meja odhodkov za leto 2017 pa je še nekaj nižja, 9,11 milijarde evrov. Določena sta tudi najvišja dovoljena proračunska primanjkljaja, merjena po denarnem toku: za leto 2016 znaša 1,95, za 2017 pa 1,82 odstotka BDP. Natančni vsoti primanjkljajev, merjeni v evrih, bosta tako določeni v skladu z najnovejšo napovedjo Umarja o rasti BDP v prihodnjih dveh letih.
Vlada pri pripravi obeh proračunov sledi fiskalnemu cilju, da do leta 2020 postopno izravnamo proračunski saldo v skladu s sprejetim fiskalnim pravilom, hkrati pa so izdatki v 2016 za skoraj 700 milijonov manjši kot letos zaradi izpada sredstev iz evropskega proračuna. Za proračunske prioritete je sicer letos določila izobraževanje, zdravje, socialo, infrastrukturo, pravosodje in poplavno varnost, pri tem pa več drugih uporabnikov proračuna (kultura, policija, vojska itd.) poudarja, da za redno delo potrebujejo več sredstev.
Proračunske neznanke
Pripravo proračuna tudi letos sicer spremlja več finančno težkih neznank: recimo, pred vlado in sindikati javnega sektorja so še naporna pogajanja o plačah in drugih nerešenih vprašanjih. Pomembne finančne posledice za prihodnje proračune bi lahko imela tudi odločitev ustavnega sodišča v zvezi z imetniki izbrisanih bančnih obveznic.
Ob begunskem valu, ki se hitro širi v Slovenijo, pa je jasno, da bo treba tudi za te namene priskrbeti dodaten proračunski denar.
