Tiskane izdaje
Družbo Trigal naj bi vodil Matej Runjak, v upravnem odboru pa naj bi bila tudi Uroš Ivanc in Benjamin Jošar, kot se neuradno govori. Pri Zavarovalnici Triglav teh imen (še) ne potrjujejo, a tudi ne zanikajo. Kot je znano, je bil Runjak predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, ki je s tega mesta odstopil lani v začetku marca. Pri Triglavu tudi še ne govorijo o tem, kje bo sedež družbe, koliko ljudi bo približno zaposlovala, ampak odgovarjajo: »Aktivnosti glede ustanovitve družbe so v teku, Zavarovalnica Triglav (ZT) bo kot družbenik družbe Trigal imenovala svoje predstavnike v organe upravljanja, kadrovska politika pa bo v pristojnosti same družbe.« Triglav je s KGAL pogodbo o novi družbi Trigal podpisal v začetku februarja. Trigal bo nosilec regijske platforme in bo poskrbel »za njeno uveljavitev skladno z relevantno zakonodajo ter izvajal svetovalne in operativne storitve za svoje investitorje in organiziral njihova vlaganja v sklade različnih upravljavcev«.
Kot smo že poročali, sta Triglav in KGAL v novoustanovljeno družbo Trigal vložila milijon evrov, ustanovni vložek Triglava znaša 499.000 evrov.
KGAL, ki deluje po Evropi (od Francije, Španije, Italije, Velike Britanije in Finske), upravlja 22 milijard evrov sredstev v tovrstnih alternativnih naložbenih razredih. In kot še navajajo v Triglavu, je dejaven pri vlaganjih v nepremičninske projekte, v letalstvo, v infrastrukturne projekte v energetiki, kjer gre zlasti za obnovljive vire energije, fotovoltaiko in vetrne elektrarne.
Trigal kot upravljavec premoženja
Gre za strateško usmeritev Triglava, ki želi že do leta 2020 okrepiti vlogo pomembnega upravljavca premoženja v regiji Adria. Njihova prednost, kot poudarjajo, je poznavanje trgov regije, partner KGAL pa razpolaga s specifičnim znanjem in viri za upravljanje alternativnih naložb. Zavarovalnica Triglav: »Upravljanje zajema različne naložbe, med njimi tudi alternativne, torej takšne, ki bodo imele razmeroma predvidljive denarne tokove, relativno nizko porabo regulatornega kapitala in bodo zagotavljale ustrezno raven varnosti (na primer nepremičnine, infrastruktura) in podobno.«
A poudarjajo, da »merijo na institucionalne vlagatelje iz Slovenije, regije Adria in tudi širše, ki bodo prepoznali te naložbe za zanimive in skladne z njihovo naložbeno politiko. Torej na zavarovalnice, pokojninske sklade, družbe za upravljanje, banke ipd.«.
Ali že (spet) zamujamo
Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, opozarja, da bi lahko z ustanavljanjem tovrstnih nepremičninskih skladov celo že zamujali.
»V zadnjem času je bilo v Sloveniji kar nekaj poskusov ustanavljanja nepremičninskih skladov, a verjetno bodo zaživeli takrat, ko bo priložnosti za dober nakup že zmanjkalo. V zadnjem času so kar nekaj dobrih nepremičninskih naložb realizirali tujci, čeprav imamo vsi institucionalni vlagatelji precej prostih sredstev,« pravi
Potrebovali bi sistemske rešitve
Sicer pa pri Pokojninski družbi A poudarjajo, da, »naložbeno politiko pokojninskih skladov opredeljujejo trije zakoni, ZZavar, ZPIZ2 in ZISDU, ki za ta namen niso usklajeni, še posebej kadar govorimo o alternativnih naložbah, kamor štejemo tudi nepremičnine. Tukaj bi gotovo potrebovali sistemske rešitve, da bi bile naložbe, ki jih zakoni zdaj omogočajo, dejansko tudi lahko uresničene. Seveda pa je vedno treba paziti, da so naložbe usklajene z ročnostjo sklada, zato lahko pokojninski skladi namenijo nekaj sredstev tudi manj likvidnim naložbam, kot so nepremičninske, saj bo povprečen zavarovanec vključen v sklad 20 do 30 let«. Naložbe pa morajo biti varne in stabilne (inflacijsko zaščitene skozi najemnino), še opozarjajo v Pokojninski družbi A.
Daljši »časovni horizont«
Mateja Treven, članica uprave Save Re, je pojasnila, da je skupina v svoji naložbeni politiki povečala deleže v nepremičninske in alternativne naložbe, v okvir katerih uvršča tudi infrastrukturne projekte. Treven: »Seveda so pričakovani donosi iz teh naložb glede na relativno ugodna vrednotenja v regiji višji, so pa s tovrstnimi naložbami povezane tudi višje kapitalske zahteve (kar odslikava višja tveganja) ter nižja likvidnost, zato je treba pri odločitvi za tovrstne naložbe presojati daljši časovni horizont.« Ali kot še pravijo pri Savi Re, je višje donosnosti možno iskati tudi s podaljševanjem ročnosti naložb s fiksnim donosom in v naložbah z nižjo bonitetno oceno, vendar zaradi pričakovanj o postopnem dvigovanju obrestnih mer naložbena politika v skupini ne predvideva takšne usmeritve.
Tudi v Evropi o alternativnih naložbah
Pri zavarovalnici Adriatic Slovenica, pravi Matija Šenk, član uprave, ugotavljajo, da se je v zadnjem obdobju veliko govorilo o alternativnih naložbah, ki se jih zavarovalnice v Evropi poslužujejo za doseganje višjega naložbenega donosa portfeljev, kar pa ni edini preostali vir generiranja višjega donosa. Šenk: »V naši zavarovalnici namreč vidimo in iščemo alternative bodisi v visoko dividendnih delniških naložbah, donosnejših posojilih in terjatvah bodisi v alternativnih naložbah, kot so nepremičninski skladi in skladi zasebnega kapitala. Poleg tega velja omeniti, da se lahko pokažejo priložnosti tudi na obvezniških trgih. Sistemska rešitev bo najverjetneje prišla samodejno s prilagoditvijo trga na ponudbeni strani. S tem imamo v mislih prilagoditev ponudbe (industrije) in povpraševanja (varčevalcev) na nižje kapitalske donose, kot smo jih bili vajeni v preteklih desetletjih.«
