Tiskane izdaje
Do petka je v javni obravnavi predlog novele zakona o davčnem postopku, ki med drugim predvideva odmero 70-odstotnega davka od neprijavljenih dohodkov, poroča STA.
Na ministrstvu za finance namreč menijo, da trenutna ureditev na tem področju ni optimalna, predlagane spremembe pa naj bi bile primerljive tudi z ureditvijo v drugih državah.
Davčna uprava RS (Durs) po navedbah ministrstva za finance kot predlagatelja novele v zadnjem času zaznava rast primerov, ko ocena davčne osnove predstavlja velik razkorak med pridobljenim premoženjem oziroma potrošnjo in prihodki, prijavljenimi davčnemu organu.
Od leta 2008 so inšpektorji izvedli več kot 500 postopkov ugotavljanja sumljivega premoženja, in v okoli 200 primerih ugotovili za dobrih 32 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti; od tega v letih 2009 in 2010 skupaj za 6,3 milijona evrov, od leta 2011 do letošnjega junija pa že kar za 26,2 milijona evrov, je nedavno statistiko povzemal časnik Dnevnik.
Zato se je po navedbah ministrstva pokazala potreba po nadgradnji ureditve.
V skladu z veljavno ureditvijo lahko Durs posameznega davčnega zavezanca pozove, da davčnemu organu predloži podatke o svojem premoženju. Zavezanec mora premoženje na poziv davčne uprave tudi dokazati.
Predlagani novi člen zakona, ki v tem delu po pojasnilih ministrstva ne spreminja veljavne ureditve, določa, da lahko davčni organ ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo, če zavezanec razpolaga s sredstvi za zasebno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo prijavljene dohodke.
Predmet obdavčitve lahko Durs ugotovi tudi, če je na drugačne načine seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga zavezanec, z njegovo potrošnjo ali s podatki o pridobljenem premoženju zavezanca.
Davčna osnova bi bila tako razlika med vrednostjo premoženja in sredstev oziroma porabo sredstev ter dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek. Na to davčno osnovo bi se uvedel davek v višini 70 odstotkov.
Na ministrstvu za finance so za STA povedali, da je posebna davčna stopnja predlagana, ker se pravno relevantnih podatkov, kot so vrsta dohodka, datum prejema posameznega dohodka ter obseg neprijavljenih dohodkov, ki odpade na točno določeno davčno leto, pri cenitvah ne da opredeliti z gotovostjo.
Zato menijo, da veljavna ureditev, ko se uporablja povprečna stopnja dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, ni optimalna, saj zavezanec v primeru odkritja plača ravno toliko davka, kot tisti, ki davke redno in pravilno plačuje. Prekrškovni postopek v zvezi z neprijavljenim premoženjem namreč v večini primerov že zastara.
Novost pri določitvi davčne osnove je tudi, da se besedna zveze »dohodki, ki so bili obdavčeni« nadomesti z besedno zvezo »"+dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek"+«. S tem se po navedbah ministrstva jasno določi, da davčne osnove ni mogoče znižati na račun dohodkov, ki jih zavezanec razkrije šele med postopkom inšpekcijskega nadzora.
Tako naj bi preprečili špekulativno ravnanje zavezancev, ko ti z namenom, da se izognejo odmeri davka po visoki davčni stopnji, šele v teku postopka razkrijejo dohodke, ki jih v preteklosti sami niso napovedali in so obdavčeni po nižji, progresivni ali cedularni stopnji dohodnine ali pa je odmera davka že celo zastarala.
Predlog zakonske novele podaljšuje tudi obdobje, v katerem se lahko uvede postopek odmere davka od neprijavljenih dohodkov. Durs bo lahko to storil v obdobju desetih let pred letom, v katerem se je postopek začel. Po veljavni ureditvi je to obdobje pet let.
V zvezi z novim davkom zakonski predlog predvideva tudi obvezno zavarovanje v primeru, kadar pričakovana obveznost presega 50.000 evrov, ter pridobitev zastavne pravice na premoženju zavezanca. Po veljavni ureditvi gre le za prepoved razpolaganja s premoženjem.
Predlog zakonske novele sicer prinaša še vrsto drugih rešitev za izboljšanje učinkovitosti davčnega nadzora.
Onemogočanje davčne izterjave s prenosom premoženja na druge osebe naj bi tako na primer preprečili z razširitvijo kroga oseb, ki so porok za plačilo dolga. Če se lahko davek trenutno izterja le iz premoženja ožjih družinskih članov, bi ga bilo po novem možno izterjati tudi od vseh drugih oseb, ki so premoženje od dolžnika pridobili zastonj ali po nižji ceni od tržne.
Predlog predvideva tudi zvišanje kazni za davčne prekrške. Najnižja globa bi se tako dvignila z 200 na 250 evrov, kazni za hujše prekrške, ki so po trenutni ureditvi med 400 in 1200 evri, pa bi po novem lahko dosegle do 15.000 evrov.
