Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za finance je vladi predalo končni predlog zakona o davku na nepremičnine. Vlada ga bo verjetno obravnavala že na četrtkovi seji, parlament pa ga bo po pričakovanjih potrjeval čez 14 dni. Za približno 1,2 milijona lastnikov 6,5 milijona nepremičnin je tako konec ugibanj o tem, koliko jih bo lastništvo stalo.
Seveda, če bo predlagani zakon dobil tudi podporo v vladi in pozneje v parlamentu. Če bo šlo po načrtih ministrstva, bo zakon začel veljati že s 1. januarjem 2014, nadomestil pa bo vse doslej veljavne nepremičninske davščine, torej nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (lani 185,455 milijona evrov), davek od premoženja (4,627), pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest (1,972) in tudi davek na nepremičnine večje vrednosti (0,546).
Predlagane davčne stopnje za stavbe in dele stavb so najnižje za rezidenčne stanovanjske nepremičnine, in to 0,15 odstotka od ocenjene tržne vrednosti, za nerezidenčne je stopnja polodstotna. Za enote, ki so vrednejše od pol milijona, se stopnja poveča za 0,25-odstotne točke, če gradnja ni legalna, pa se, tako kot pri drugih vrstah stavb, stopnja poveča za trikrat.
Za rezidenčno stanovanje, ocenjeno na 89.000 evrov, bo zavezanec plačal približno 130 evrov. Na ministrstvu so sicer izračunali, da naj bi lastnik 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani v povprečju plačal 230 evrov davka na nepremičnine, v Murski Soboti pa približno 65 evrov. V povprečju naj bi bila obremenitev pri stanovanjskih nepremičninah 120 evrov. Kolikšen račun za lastništvo nepremičnine boste v prvih mesecih prihodnjega leta dobili vi, si lahko okvirno izračunate s pomočjo portala Prostor, kjer lahko preverite trenutno ocenjeno vrednost vaše nepremičnine.
Davek bodo najbolj občutili podjetniki
S predlogom zakona je določeno, da bodo davek na nepremičnine plačevali tudi lastniki sakralnih objektov, najbolj pa bodo v svojih bilancah davek občutili lastniki poslovnih in industrijskih nepremičnin. Včeraj, po javni objavi predloga zakona, so se odzvali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer so »razočarani nad novim predlogom davka na nepremičnine, ki predvideva 0,75-odstotno obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin.
Po dolgotrajnih pogajanjih in usklajevanjih z ministrstvom za finance je OZS pričakovala, da bo vlada vendarle prisluhnila obrtnikom in malim podjetnikom in jih ne bo dodatno obremenila. Za OZS je novi predlog povsem nesprejemljiv, saj bodo dodatne obremenitve pogubno vplivale na obrtnike in male podjetnike, ki se že zdaj težko spopadajo s krizo ali so celo tik pred propadom.«
OZS vztraja pri enaki obremenitvi nepremičnin v poslovni in industrijski rabi, kot velja zdaj, in ocenjuje, da so na ministrstvu napačno izračunali, za koliko se bodo povečale davčne obremenitve. »Če bo obrtnik ali podjetnik ohranil prodajne cene na sedanji ravni, bo izkazal nižji dobiček ali celo izgubo ter s tem okrnil investicijsko sposobnost in zmožnost zaposlovanja, če pa bo zaradi visokega davka na nepremičnine dvignil svoje cene, bo s tem zmanjšal svojo konkurenčno sposobnost,« pojasnjuje Božena Macarol, davčna svetovalka pri OZS.
Po njihovi oceni se bo davčna obveznost za samostojne podjetnike povečala v povprečju za 200 odstotkov, za pravne osebe pa v povprečju za 400 odstotkov.
Po oceni ministrstva bodo po novem od lastnikov poslovnih in industrijskih nepremičnin pobrali za 13 odstotkov več denarja, največ pa se bodo davčne obveznosti povečale lastnikom stanovanjskih nepremičnin – za nekaj manj kot trikrat –, vendar, še ocenjujejo, je to predvsem posledica večjega zajema.
Tudi zemljišča bodo najbolj obdavčena tista, ki so namenjena za poslovno in industrijsko rabo, neplodna zemljišča pa so zdaj dokončno izvzeta iz obdavčenja, prav tako tudi varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja.
Luksuz lahko bolj obdavčen, ne pa pisarne
Zoran Prskalo iz nepremičninske družbe Metropola ocenjuje, da davek na nepremičnine na trg ne more bistveno vplivati, saj davčna obremenitev za stanovanjske nepremičnine ni tako visoka, da bi lastniki stanovanja prodajali samo zaradi tega.
Če bi se to zgodilo, bi se le še povečala ponudba, ki je že tako večja od povpraševanja, in bi to lahko še dodatno vplivalo na cene. Zdi se mu prav, da je za luksuz, torej drugo stanovanje in stanovanjske nepremičnine večje vrednosti, višja davčna stopnja, za poslovne nepremičnine pa se mu ne zdi prava pot, saj gospodarstvo že tako težko diha.
Spet bomo preverjali Gursove evidence
Pri izračunu davčne obveznosti se bo upoštevala posplošena tržna vrednost, zapisana v registru nepremičnin 1. januarja v letu, za katerega se bo davek odmerjal. Odločbe lastniki nepremičnin lahko pričakujejo do 31. marca, davek pa bo treba poravnati do konca maja oziroma do konca septembra, če bo plačilo v treh obrokih.
Ker bodo za osnovo za obdavčenje podatki o pripisani posplošeni tržni vrednosti nepremičnin iz registra nepremičnin, ki ga vodi geodetska uprava, bo moral ta organ vsem lastnikom do 1. februarja poslati obvestila o lastnostih nepremičnin in s pripisano vrednostjo ter informativnim davkom.
Prve prilagoditve stanju na trgu do geodeti izvedli pred kratkim, skupno vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji so ocenili nekaj manj kot 130 milijonov evrov, kar je v primerjavi z vrednostjo pred prilagoditvijo za deset milijard manj.
Lastnikom, ki bodo morebitne popravke o lastnostih nepremičnin, na podlagi katerih se bo spremenila njihova vrednost, geodetski upravi sporočili do 1. aprila, bo davčna uprava odmerila davek v skladu s tem.
Leta 2014 si od davka obetajo 412 milijonov
Po ocenah ministrstva bo z novim davkom v državno blagajno (pozneje pa lahko tudi v nekatere občinske) priteklo skoraj dvakrat več denarja kot zdaj, kar bi pomenilo odstotek bruto domačega proizvoda – prihodnje leto naj bi se prihodki iz tega naslova povečali z 205 na 412 milijonov.
Občine bodo v letih 2014 in 2015 od zbranega izkupička dobile toliko sredstev, kot so jih lani pobrale z davki, ki jih nadomešča novi davek na nepremičnine, preostanek bo ostal v državnem proračunu. Pozneje si bodo država in občine pogačo razdelile na pol, pri čemer bodo imele občine po letu 2015 možnost regulirati svoj del prihodka.
Lahko bodo namreč povečale ali zmanjšale z zakonom določeno davčno stopnjo za posamezno vrsto nepremičnine za največ 2,5-krat.
