Za pomoč Grčiji, a proti odpisu dolga

Ljubljana – Evrske države, ki so zaprosile za pomoč evrski reševalni sklad, so z reformami napredovale in jih morajo nadaljevati, meni direktor evropskega mehanizma stabilnosti (EMS) Klaus Regling, ki je ob obisku v Sloveniji spregovoril o lekcijah evrske krize.

EMS bo v tretjem paketu pomoči Grčiji predvidoma v treh letih zagotovil za 86 milijard evrov poceni posojil, ta denar pa bo namenjen za servisiranje dolga, dokapitalizacijo bank, plačilo zaostalega domačega dolga in financiranje grškega proračuna. Povprečna ročnost novih posojil EMS Grčiji bo 32 let in pol. Ali bo v programu sodeloval tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), še ni jasno. Klaus Regling je prepričan, da bo, a z manj denarja kot v drugem grškem programu (2012–2015), ko je prispeval 11,7 milijarde evrov, EFSF (evropski instrument za finančno stabilnost), predhodnik EMS, pa skoraj 142 milijard evrov.

Regling je zavrnil namige, da Unija le prelaga resnično reševanje grških problemov v prihodnost. EMS in njegov predhodnik EFSF imata v lasti 45 odstotkov grškega javnega dolga, ki je obrestovan po zelo nizki, enoodstotni obrestni meri. Po zaslugi tako poceni denarja lahko grški državni proračun vsako leto privarčuje osem milijard evrov oziroma štiri odstotke grškega BDP. To je po Reglingovih besedah alternativa delnemu nominalnemu odpisu grških dolgov, ki mu v EMS kategorično nasprotujejo, pripravljeni pa se pogovarjati o drugih načinih lajšanja grških dolžniških težav, recimo o podaljšanju obdobja odplačila dolga in podaljšanem odlogu za začetek odplačila obresti.

Pozitivne smernice v Sloveniji

V Sloveniji, pravi Regling, se je položaj v zadnjih 18 mesecih zelo izboljšal, imamo triodstotno gospodarsko rast, brezposelnost pada, banke, v katere smo vložili veliko kapitala in jih prestrukturirali, so spet profitabilne, a posojilno še niso zelo aktivne.

Na vprašanje, kako bi se EMS spopadel s krizo v kateri večji članici evrskega območja, je pojasnil, da ne vidi nobene države, ki bi potrebovala pomoč, sicer pa ima EMS za svoje operacije na voljo še 380 milijard evrov, to vsoto pa lahko tudi poveča. Regling, ki je prišel v Slovenijo na povabilo finančnega ministra Dušana Mramorja, se je sestal tudi z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem, predsednikom DZ Milanom Brglezem in drugimi predstavniki državnega zbora.

Ekskluzivni intervju z generalnim direktorjem evrskega reševalnega sklada bomo objavili v sredinem Delu.