Za Slovenijo boljše napovedi gospodarske rasti

Dunaj – Slovenija bo letos dosegla 1,8-odstotno gospodarsko rast, kar je bolje od prejšnjih napovedi, obseg slabih kreditov pa naj bi se zmanjšal z lanskih 20,6 na 18,9 odstotka, napovedujejo analitiki skupine UniCredit.

Slovenija sicer še vedno spada med države z največjim deležem slabih posojil v Srednji in Vzhodni Evropi (povprečje znaša 13,7 odstotka), po kakovosti bančne aktive nas krepko prekašajo Poljska, Češka ali pa Slovaška, kjer je delež slabih posojil trikrat manjši kot pri nas, torej med petimi in sedmimi odstotki, največji delež slabih posojil pa je po pričakovanju v Ukrajini, Srbiji, Rusiji in na Madžarskem, kaže analiza, predstavljena na finančni konferenci Euromoneyja na Dunaju. Gianfranco Papa, podpredsednik skupine UniCredit, je na naše vprašanje, kako ocenjuje bančne razmere pri nas, povedal, da se položaj izboljšuje po prenosu zajetnega deleža slabih posojil na DUTB, pa pri nas spet lahko govorimo o rasti posojil, ki so tudi cenejša. Neprijetno presenečenje je rast nekaterih slabih posojil, a premiki so pozitivni in številke to dokazujejo, je poudaril Papa. Analiza UniCredita namreč za letos – po več letih izgub – napoveduje bolj pozitiven donos na kapital tudi v slovenskem bančnem sistemu kot celoti. Analize predvidevajo, da se bo obseg posojil v Sloveniji letos končno povečal za dva odstotka (lani smo imeli njihov 9,3-odstotni padec), rast bančnih vlog pa naj bi se po lanski rekordni, več kot 10-odstotni rasti, nekoliko umirila. Najbolj pozitivna je sicer napoved, da naj bi se letos končno, za dva odstotka, povečal obseg danih posojil gospodarstvu, in sicer za dva odstotka, za dva odstotka pa naj bi se na letni ravni poveča tudi obseg izdanih posojil gospodinjstvom. Kljub tem pozitivnim premikom pa bo rast posojil pri nas še vedno daleč pod številkami iz celotne Srednje in Vzhodne Evope: tam naj bi se recimo posojila podjetjem povečala kar za 12,4 odstotka, posojila gospodinjstvom pa za 5,4 odstotka.

Banke v Srednji in Vzhodni Evropi so v povprečju zmerno dobičkonosne, povprečni donos na kapital znaša en odstotek. Med glavna tveganja na negativni strani v UniCreditu uvrščajo povečane geopolitične napetosti, poslabšane napovedi rasti v evroobmočju kot celoti in nižje cene nafte v primeru Rusije. Med pozitivnimi vidiki pa poudarjajo prav tako nižje cene nafte, ki bodo povečale kupno moč gospodinjstev in podjetij, bolje prilagojeno denarno politiko Evropske centralne banke in na evropski ravni vse bolj usklajeno regulacijo in nadzor nad finančnimi storitvami.

Gledano v celoti naj bi regija letos imela 2,5-, leta 2016 pa 2,9-odstotno gospodarsko rast, razlike med državami se močno povečujejo, najvišjo rast ustvarijo države, ki uresničujejo reforme in obratno. Sloveniji se letos obeta blizu dvoodstotna gospodarska rast, ki bo nad povprečjem evroobmočja, nam je povedal analitik UniCredita Matteo Ferazzi, še naprej bo glavno gonilo rasti izvoz, ki se mu bo pridružilo tudi večje domače povpraševanje zaradi nakupov trajnejših dobrin, ki so jih ljudje prej prelagali na boljše čase.