Na investicijskem dnevu se predstavlja sedem hrvaških in šest slovenskih borznih družb

Ljubljana − Tako kot lanska prva, je bila tudi tokratna skupna investicijska konferenca Zagrebške in ljubljanske borze, na kateri so se vlagateljem predstavile slovenske in hrvaške družbe, ki kotirajo na omenjenih borzah, uspešna. To potrjuje tudi podatek, da je bilo opravljenih 142 posamičnih ali skupinskih sestankov.

Dan investitorjev Ljubljanske in Zagrebške borze, v okviru katerega sta se predstavila tudi kapitalska trga Slovenije in Hrvaške, je tokrat privabil sedem hrvaških in šest slovenskih borznih družb; iz Slovenije so to bile družbe Gorenje, Krka, Luka Koper, Petrol, Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav, hrvaški »del« pa so predstavljale družbe: Atlantic skupina, Granolio, Hrvatski telekom, Ledo, Podravka, Tankerski Next Generation in Valamar Riviera. »Rezultati lanskega prvega srečanja oz investicijske konference so nakazali, da je treba to prakso nadaljevati. To se je izkazalo za upravičeno, saj beležimo za četrtino več prošenj za sestanke (v obliki iz oči v oči ali skupinskih) morebitnih vlagateljev s predstavniki najboljših borznih družb naše, Zagrebške in Ljubljanske borze. Zato smo se tudi odločili, da bo prihodnje leto srečanje namesto le en dan trajalo dva dni,« je povedala predsednica uprave Zagrebške borze Ivana Gažić. Tudi Andrej Šketa, predsednik uprave Ljubljanske borze je izrazil zadovoljstvo nad skupno ljubljansko-zagrebška naložbeno konferenco, saj izboljšuje dostop slovenskih in hrvaških borznih družb do lokalnih in mednarodnih vlagateljev, kar se kaže tudi po številu opravljenih sestankov in kakovostni strukturi udeležencev. »Oba kapitalska trga, tako slovenski kot hrvaški, sta zanimiva, še posebej, če se tudi skupaj predstavljata,« je še dodal Šketa.

Nič o morebitni prodaji Ljubljanske borze

O govoricah, da naj bi bila Ljubljanska borza, ki sicer deluje pod okriljem pod okrilje avstrijske skupine CEE Stock Exchange Group, na prodaj in, ali je med morebitnimi kupci tudi Zagrebška borza, danes v Zagrebu ni bilo govora; niti neuradno, še manj uradno, kar pomeni, da na to vprašanje še nekaj časa - do sredine leta, najverjetneje pa do jeseni - ne bo odgovora.

Hrvaška je že nekaj časa v precejšnjih gospodarskih škripcih. Te dni je celo nemški časnik Bild Hrvaški napovedal, da se ji obeta grški scenarij. Naložb iz tujine ni veliko, število naložbenih konferenc, kjer se Hrvaška predstavlja kot »država s precejšnjimi možnostmi za vlagatelje,« pa je vse več. Hrvaška levosredinska vlada z Zoranom Milanovićem na čelu je tako med drugim v začetku tega tedna pripravila eno od omenjenih investicijskih konferenc, na njo pa povabila hrvaške častne konzule iz več kot 40 držav ter jim dala vedeti, kako nujno je, da »povečajo napore« pri zagotavljanju morebitnih tujih vlagateljev na Hrvaško.

Šibko hrvaško poslovno okolje

Mednarodni denarni sklad (IMF) je sicer napovedal, da se bo hrvaški bruto domači proizvod (BDP) letos zvišal za približno 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa naj bi se rast gibala na ravni od 1,5 do dveh odstotkov. Če se bo napoved IMF uresničila, bo letošnja rast hrvaškega BDP prva v sedmih letih. Izzivi kljub temu ostajajo, opozarja IMF, kjer opozarjajo, da hrvaško gospodarstvo, ki je precej odvisno od uvoza, še ni izšlo iz kritične faze. »Veliko podjetij je prezadolženih, plače so v primerjavi z drugimi novimi članicami EU razmeroma visoke, poslovno okolje pa je šibko. Na razpoloženje vpliva tudi politična negotovost, ki je še posebej visoka v luči prihajajočih parlamentarnih volitev,« so ob nedavnem obisku v Zagrebu zapisali strokovnjaki IMF. Za povrh je z zagrebškega Ekonomskega instituta prišla analiza, ki je sicer bolj opozorilo, da razvoj in delovanje hrvaškega gospodarstva zavira kar med 400 in 500 strukturnih težav. Hrvaški analitiki pa vse glasneje opozarjajo potrebo po korenitem izboljšanju upravljanja z državnimi podjetji ter izboljšanje poslovnega okolja. Ob tem, npr., je hrvaški poslovni časnik Lider objavil podatke, da je razlike med zasebnimi in državnimi podjetji še nikoli doslej niso bile tako očitne. Medtem ko večja zasebna podjetja v povprečju »rastejo«, izvažajo in celo zaposlujejo, hrvaškim podjetjem, v katerih je država večinski ali celo še kar 100-odstotni lastnik, pa se v povprečju dohodek zmanjšuje, zmanjšuje se tudi število zaposlenih (večinoma zaradi restrukturiranja), a plače nemalokrat ostajajo višje kot so plače zaposlenih v zasebnem sektorju.