Tiskane izdaje
Hočeš nočeš, danes skoraj nimamo druge izbire kot imeti bančni račun, na katerega pritekajo plača, pokojnina, štipendija, honorar, socialni transferji, ne nazadnje, samo tako nam bo banka odobrila posojilo. Čeprav radi potarnamo, da je naša banka predraga, da ne zna ali noče prisluhniti našim željam in nas uslužbenci jezijo, se ne odločimo zlahka za slovo. Zakaj je tako in kako izbrati pravo v konkurenci skoraj 20 bank pri nas?
Podatkov o tem, koliko je pretakanja strank med bankami, uradno ne zbira nihče. Na združenju bank na podlagi dostopnih informacij pravijo, da se za to vsako leto odloči kakih šest odstotkov imetnikov računov, in v anketi, ki jo v Sloveniji že več let opravljajo v družbi GfK, se je to v preteklih letih bolj ali manj potrdilo.
V lanski in letošnji raziskavi je približno vsak deseti vprašani povedal, da je končal sodelovanje z vsaj eno banko oziroma odnose z njo zrahljal, približno toliko jih je začelo poslovati z vsaj eno novo banko. Raziskava z vprašanjem o najbolj všečni banki nakazuje, od kod in kam se verjetno selijo potrošniki.
Ko se odločimo za odhod
Kakor povedo nekateri bančniki, se pozneje nemalokrat zgodi, da se stranka vrne: izkaže se lahko, da so pogoji pri novi banki ob upoštevanju vseh stroškov posojila in vsakodnevnega poslovanja kljub ponujeni nižji obrestni meri slabši. V ZPS se strinjajo: »Če hočemo banko zamenjati zaradi ugodnejšega posojila, preverimo pogoje in stroške poslovanja z računom pri novi. To je še posebno pomembno, če je pogoj za odobritev izbira določenega paketa storitev. Ta lahko vsebuje veliko storitev, ki jih ne potrebujemo, hkrati pa bistveno podraži ugodni kredit, ki smo ga najeli.«
Na Uradu za varstvo potrošnikov pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so posebej opozorili, naj bodo potrošniki pozorni na stroške, ki jih bankam ni treba vključiti v efektivno obrestno mero (EOM), po kateri sicer primerjamo ceno posojila. »V to se na primer ne vštevajo notarski stroški in zavarovalne premije ter stroški, ki nastanejo zaradi neizpolnjevanja plačilnih obveznosti,« so opozorili.
Prav notarski stroški ter morebitni stroški odvetnika za sestavo posojilne pogodbe, ki jih ne obračunajo vse banke, lahko posojilo bistveno podražijo. »Poleg tega naj bodo pozorni na pogoje, pod katerimi se lahko stroški in obresti spreminjajo, na stroške ob zamudi pri plačilih, kot so zamudna obrestna mera, pogoji in postopki za njeno spremembo ter morebitni drugi stroški,« so še opozorili na ministrstvu.
V združenju bank ugotavljajo, da se potrošniki v manjšem številu (do pet odstotkov) odločajo za zamenjavo banke po pravilih in postopkih za zamenjavo, ki predpostavljajo zaprtje računa pri eni banki in takoj nato prenos celotnega poslovanja na drugo. Preostali to urejajo postopoma. »Pisnih pritožb glede postopkov zamenjave banke nimamo, se pa stranke ustno posamično pritožujejo zaradi postopkov spreminjanja direktnih obremenitev, ki jih morajo urediti s podjetji – prejemniki plačil,« so povedali na združenju.
S spremembami zakona o plačilnih storitvah in sistemih, ki bodo začele veljati sredi septembra, bodo s pooblastilom potrošnika spremembe direktnih obremenitev pri podjetjih spet lahko urejale banke. To je v Sloveniji v preteklosti že veljalo, a je bilo treba postopke prilagoditi takratnim evropskim pravilom, ki pa po novem spet omogočajo posredovanje banke pri tem. Kakor dodaja Boštjan Krisper iz ZPS, bo nova zakonodaja tudi izboljšala informiranje bank o stroških poslovanja pri njih, tako da jih bodo potrošniki lažje primerjali.
Kaj še upoštevati?
Če je stranka tako razočarana nad banko, da jo hoče zapustiti, naj pri izbiri nove upošteva več meril. »Sestavi naj si nabor storitev, ki jih opravi na mesec (število dvigov na bankomatih, število plačilnih nalogov, ki jih plača vsak mesec na bančnem okencu ali po spletni banki, število trajnih nalogov, direktnih bremenitev itn.), ter tako oceni skupni strošek, ki ga lahko primerja med bankami,« svetujejo v bančnem združenju, dodajajo pa, da je poleg cen dobro upoštevati še druge za posameznika smiselne kriterije, na primer bližino banke, če opravi večino storitev na bančnem okencu, strošek dvigov na bankomatu, če ga pogosto uporablja, višino obrestnih mer, stroške spletne banke, stroške plačilnih kartic.
