Tiskane izdaje
Ljubljana – Strokovna ekipa, ki koordinira projekt priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin, ni vrgla puške v koruzo, čeprav je vlada pred dvema mesecema jasno povedala, da v tem mandatu davka na nepremičnine ne bo in da zato tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin ni več med prednostnimi nalogami.
Njihovi argumenti in argumenti deležnikov za sprejetje takšnega zakona so udarni. Novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) je prvi pogoj za napovedano novo obdavčitev nepremičnin in dobro sredstvo za modernejšo ureditev nepremičninskih evidenc. Spremembe so nujne predvsem zato, ker sistem vrednotenja, če se vrednosti uporabljajo za davčne namene, ni skladen z ustavo.
Ne le zaradi davka
Strokovnjaki pa poudarjajo, da je urejenost javnopravnih nepremičninskih evidenc še bolj kot za obdavčitev nujna zaradi urejanja prostora, možnosti gradnje objektov, varstva kmetijskih in gozdnih zemljišč, vodenja politike socialnih prejemkov ter vodenja razvojne politike na ravni občin, regij in države. Urejenost teh evidenc je nujna tudi zaradi pravnega prometa z nepremičninami in je v neposrednem interesu lastnikov.
Poročali smo, da je predlog ZMVN-1 po dolgotrajnem strokovnem usklajevanju maja končno dosegel točko, ko je bilo besedilo usklajeno z vsemi ključnimi deležniki (vladnimi resorji, pravno in tehnično stroko, gospodarskimi združenji, bankami in večino interesnih združenj, razen nekaterih kmetijskih). Manjkal je le še politični konsenz za nadaljevanje zakonskega postopka, predlagateljica, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, pa je obljubila, da si bo zanj prizadevala.
Tudi projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin je delo nadaljeval. Zdaj skupaj z zunanjimi deležniki – občinami, GZS, nepremičninskimi združenji, združenjem bank – vlado poziva k sprejetju ZMVN-1 še letos. Temu bo morala slediti tudi novela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki pa je že v zamudi.
Obotavljanje bi bilo tvegano
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor ima kar 113 slovenskih občin sprejete protiustavne odloke o NUSZ. Od tega jih je 109 spremenilo veljavne odloke, štiri pa so sprejele nove prav med aprilom 2014 in decembrom 2015 (po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine in pred zakonom o izvrševanju proračuna 2016/2017), ko za to niso imele ustavne oziroma zakonske podlage.
Večina občin je odločbe ustavnega sodišča (in tudi priporočila ministrstev, naj odloke uskladijo) preprosto ignorirala, maja letos pa je upravno sodišče izdalo prvo odločbo v prid pritožniku, davčnemu zavezancu za NUSZ z Mestne občine Nova Gorica. Sodišče je odločilo, da odlok zaradi neustavnosti ne velja, in tako postavilo vprašanje zakonitosti izdajanja odločb o odmeri NUSZ za zavezance v vseh 113 občinah.
Poznavalci pravijo, da je to tam povzročilo pravo paniko. Pričakovati je vlaganje novih pobud za oceno ustavnosti. Tudi lani sprejeti odloki o NUSZ (21 občin) večinoma ne upoštevajo niti ustavnih odločb niti vladnih priporočil.
Nesorazmerne obremenitve
Največja težava odlokov, ki niso prestali ustavne presoje, so nesorazmerne obremenitve posameznih vrst nepremičnin, zlasti poslovnih. Ministrstvo za okolje, ki je letos začelo nadzirati zakonitost občinskih odlokov o NUSZ, je ugotovilo, da je na tem področju pravi kaos, tudi zaradi velike zakonske podnormiranosti in več kot dvajsetletne odsotnosti nadzora.
Pristojna ministrstva in skupnosti občin si zato prizadevajo, da bi občine še do konca leta 2017 sprejele nove odloke. Ti bi morali slediti mnenju ustavnih sodnikov. Enakomernejša obremenitev posameznih vrst nepremičnin pa bi bila zelo pomembna vmesna etapa do uvedbe davka na nepremičnine.
NUSZ vsaj še štiri leta
Ker novega davka na nepremičnine v tem mandatu zanesljivo ne bo, je nujno treba poiskati rešitev znotraj veljavnega sistema obdavčitve, saj bo NUSZ veljal vsaj še štiri leta. Člani projektnega sveta iz vrst strokovnjakov so zato na premiera Mira
To bi pripomoglo tudi k uravnoteženosti obremenitev z NUSZ in bilo vmesna stopnja do bodočega nepremičninskega davka, ki bi temeljil na množičnem vrednotenju nepremičnin. Če tega področja ne bodo tudi zakonsko uredili, bi zelo kmalu lahko nastale resne težave pri financiranju občin.
