Zasebna vlaganja bodo ključna za vzdržno rast

Bruselj - Hitrejše gospodarsko okrevanje, kot smo ga pričakovali, je v letu 2014 omogočilo, da so se »makroekonomska neravnovesje«, kot nanje glede evropska komisija, nekoliko izboljšala. Kljub temu ni časa za samozadovoljstvo, država mora ostati fiskalno odgovorna in izvajati potrebne reforme, opozarja Pierre Moscovici, evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve.

V Sloveniji imamo občutek, da je razmeroma visoka, 2,6-odstotna rast BDP v letu 2014 nekoliko presenetila vlado in odločevalce. Kako evropska komisija vidi gospodarsko okolje v Sloveniji?

Slovenija je 2014 dosegla solidno rast, ki jo je predvsem napajal izvoz, vendar pa tudi javna vlaganja, ki jih je sofinancirala EU. V primerjavi z letom 2013 je to dobrodošlo izboljšanje, vendar ostaja okrevanje krhko. Za leto 2015 pričakujemo 1,8-odstotno rast BDP. Prizadevanja podjetij, da zmanjšajo zadolženost, to pritiska na domače povpraševanje, prav tako ostajajo šibke zasebne investicije. Iz tega izhaja potreba po aktivnih ukrepih za privabljanje tujih neposrednih investicij, ki bi izboljšale produktivnost in možnosti za gospodarsko rast.

Slovenija je v sedanji krizi zabeležila velik padec gospodarske aktivnosti, naš BDP je še vedno približno sedem odstotkov nižji, kot je bil 2008. Je sedanja rast znak, da bi vlada lahko opustila nekatere varčevalne ukrepe in pričela uporabljati druge politike spodbujanja rasti, na primer javne investicije?

To, da je krepitev gospodarskih rezultatov lani spodbujal predvsem izvoz, kaže na ključne močne točke vašega gospodarstva, prav tako pa je opazen napor, vložen v stabilizacijo. Vendar, glede na to, kako močno je v zadnjih letih zrasel javni dolg, ni prostora za samozadovoljstvo. Sedanje izboljšane gospodarske razmere je pomembno uporabiti za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Slovenija potrebuje dobro oblikovan fiskalni okvir, ki bo pomagal zagotoviti vzdržnost dolga. Ko Slovenija nadaljuje z zniževanjem primanjkljaja, se mora pozornost premakniti od ukrepov za kratkoročno konsolidacijo in linearno zniževanje odhodkov k vsebinski analizi strukture odhodkov, kot to sedaj poteka v zdravstvenem sektorju. To lahko zagotovi bolj vzdržen pristop k načrtovanju javnih izdatkov in lahko prinese precejšnje prihranke.

Seveda igrajo javne investicije osrednjo vlogo v gospodarskem razvoju. Zato je tudi komisija pripravila načrt za 315 milijard evrov vlaganj, ki so ena od naših prioritet. Slovenija je skozi vso krizo obdržala visoko raven javnih investicij, v veliki meri s pomočjo črpanja sredstev iz evropskih skladov. Pomembno je vzpostaviti pravilno ravnovesje med ohranjanjem fiskalne discipline ter politiko javnih vlaganj kot podpori delovnim mestom in rasti.

Vendar je pomembno spodbuditi tudi zasebne investicije, ki se niso vrnile na raven izpred krize. To kratkoročno škoduje domačemu povpraševanju, prav tako pa zmanjšuje prihodnji potencial slovenskega gospodarstva za rast. Privabljanje zasebnih vlaganj, predvsem tujih neposrednih, bo ključno za vzdržno gospodarsko okrevanje.

Katere strukturne reforme so še vedno prioriteta v Sloveniji, kaj svetuje komisija pri njihovem uvajanju?

Slovenija je lani naredila pomembne korake v spopadu z gospodarskimi izzivi. Prihaja do uravnoteževanja, izboljšani pogoji za izvoz in rast pa so zmanjšali tveganja. To je razlog, da je evropska komisija presodila, da neravnovesja v Sloveniji niso več presežna. To je zelo dobra novice in kaže, da lahko uvajanje reform koristi državljanom. Vendar, pomembno je obdržati to smer in izkoristiti dobre čase za oblikovanje zaščite pred morebitnimi prihodnjimi težavami.

Med prioritetami Slovenije vidim zagotavljanje vzdržnosti v pokojninskem in zdravstvenem sistemu, kar naj upošteva staranje prebivalstva, nadaljevanje revitalizacije bančnega sektorja s pospeševanjem prestrukturiranja slabih posojil na eni in še delujočih podjetij na drugi strani. Prav tako je smiselno, da Slovenija sedanje pozitivne razmere na mednarodnem trgu izkoristi za nadaljevanje privatizacije. Dopolnjen seznam priporočil za Slovenijo in druge članice EU bo komisija predlagala v maju.

Pričakujemo, da bo Slovenija letos izpolnila merilo manj kot triodstotnega proračunskega primanjkljaja, a vendarle – menite, da bo to pravilo omehčano, potem ko je Francija dobila dodaten čas, da ga izpolni?

Referenčna triodstotna meja za deficit ostaja temeljni kamen za upravljanje gospodarskih politik in njeno spoštovanje je nujno za ustrezno delovanje gospodarske in denarne unije (EMU). Slovenija je močno napredovala pri zmanjšanju primanjkljaja, a glede na visok porast javnega dolga v zadnjih letih je nujno, da obdrži fiskalno disciplino.

V Franciji je poslabšanje gospodarskega okolja po juniju 2013 skupaj z inflacijo, ki je bila precej nižja od pričakovane, povzročilo, da država do letos ni mogla znižati proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP. Na srečo v Sloveniji ni tako, gospodarska rast je bila višja. Sporočilo komisije Franciji je jasno: pričakujemo, da bo okrepila napore tako na področju fiskalnega prilagajanja kot pri strukturnih reformah, ki spodbujajo rast. Prvo oceno napredovanja bomo pripravili maja.

Kako resen problem je Grčija? Je sedanjo krizo mogoče rešiti brez novega prestrukturiranja dolga, morebiti celo delnega odpisa?

Problemi so zelo resni, vendar jih lahko premagamo s skupnim konstruktivnim delom in primernim občutkom za nujnost. Na koncu vsi želimo isto, v Bruslju in v Atenah, v Berlinu in v Ljubljani: Grčijo, ki bo lahko finančno stala na lastnih nogah, zagotavljala svojim ljudem vzdržna delovna mesta in rast, plačevala svoje dolgove in ostala v območju evra. Je pa odgovornost območja evra, da oceni, kateri prihodnji ukrepi bodo potrebni, da bi zagotovili vzdržnost grškega dolga znotraj okvira, ki je bil dogovorjen novembra 2012. Kakršenkoli odpis dolgov pa ne bo del debate, to je že jasno. Sedanja prioriteta je, da pospešimo hitrost in učinkovitost tehničnih pogovorov, s katerimi bi premaknili naprej zaveze, ki jih je Grčija dala evroskupini pred mesecem dni.

Je izhod iz območja evra (in morebiti EU) realističen izid grške krize? Kaj bi to pomenilo za EU?

Komisija dela za to, da Grčija trdno ostane v območju evra. Stoodstotno smo osredotočeni na ta izid.

Vse glasnejše so kritike, da je pretirano varčevanje pri reševanju zadolženih držav bilo napaka in ni prineslo ustreznih rezultatov. Kaj smo počeli narobe? Kaj se je komisija naučila in kaj bi naredili drugače – tudi v sedanjem grškem primeru?

Spomnite se, da je bilo v letih od 2010 do 2012 več držav pod izjemnim pritiskom trga. Štiri članice EU - Grčija, Irska, Portugalska in Ciper - se na trgu niso več mogle zadolževati. Peta, Španija, je potrebovala evropsko podporo za prestrukturiranje svojega finančnega sistema in na ta način je obnovila zaupanje trga. Drugi, kot Italija in Slovenija, so ukrepali bolj odločno pri reševanju svojih fiskalnih in strukturnih problemov, tako da so se izognili potrebi po pomoči. V takih okoliščinah je bilo malo izbire za to, kako ravnati, da bodo primanjkljaji spet prišli pod nadzor.

Sedaj smo v drugačnih razmerah. Finančni trgi so bolj odprti in smo v fazi okrevanja – naša prioriteta je, da okrevanje okrepimo. Hkrati moramo nadaljevati odgovorne fiskalne politike, pospeševati strukturne reforme in investicije.

Seveda smo se iz te krize naučili tudi nekaterih lekcij. Izboljšali smo koordinacijo ekonomskih in fiskalnih politik v območju evra, vzpostavili bančno unijo in močan finančni požarni zid v obliki Evropskega mehanizma stabilnosti (ESM). Prav tako vemo, da je v času konsolidacije nujen rasti prijazen pristop v fiskalni politiki, zagotavljanje investicij in premik bremena obdavčenja z dela na potrošnjo ali okoljske dajatve.

Pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu TTIP z ZDA so v evropski javnosti zelo kontroverzno vprašanje. Zakaj je pomembno dobiti ta sporazum? Kako bo komisija zagotovila, da sproščanje trgovine ne bo ogrozilo obstoječe ureditve v EU glede hrane, javnih storitev, zaščite investicij?

TTIP, kjer se pogaja moja kolegica Cecilia Malmström, je zgodovinska priložnost, da okrepimo najpomembnejše gospodarsko in strateško zavezništvo v svetu, ki obsega skoraj polovico svetovnega BDP in tretjino trgovine. Prepričani smo, da bo TTIP okrepil evropsko gospodarstvo za 120 milijard evrov, ustvaril delovna mesta, znižal ovire in cene za potrošnike ter evropskim podjetjem olajšal izvoz v ZDA ali pridobiti vlagatelje iz ZDA.

TTIP ne bo žrtvoval standardov, v nobenem segmentu, kjer tega nočemo, se ne bomo pogajali o spremembi osnovnih pravil, pa naj gre za klorirane piščance ali hormone. Nobena vlada ne bo prisiljena v privatizacijo ali deregulacijo katerihkoli javnih storitev na nacionalni ali lokalni ravni. Pri zaščiti vlagateljev želimo sistem, ki bo varoval vlagatelje pred diskriminatornimi praksami kot so na primer arbitrarne razlastitve, vendar bo hkrati zagotavljal pravico držav, da sprejemajo regulative. Komisija si prizadeva, da bi bilo to ravnovesje primerno.