Zatišje pred bitko

Fraza o vroči politični jeseni se ponavlja iz leta v leto – a gospodarsko politiko zdaj čaka hud izziv, če hoče vlada prihodnji mesec res pripraviti državni proračun z daleč najnižjim primanjkljajem po letu 2008. Naloga bo še dodatno zahtevna, ker bo prihodnje leto gospodarska rast nižja kot letos, veliko manj bo evropskih sredstev, največja neznanka pa je, kako bomo v proračunu privarčevali nekaj sto milijonov evrov, da bi dosegli načrtovani približno dvoodstotni primanjkljaj.

V tednih, ki prihajajo, se proračunska fronta odpira na dveh ravneh: znotraj vlade oziroma koalicije ter v razmerju med vlado in sindikati javnega sektorja. Kar zadeva prvo raven, zdaj vlada varljivo zatišje, nemara tudi zaradi arbitražne sage, ki je zasenčila vse drugo, politično pomenljiva pa so tri dejstva: aktualna politična oslabljenost Desusovega prvaka Erjavca, počitniška odsotnost vseh treh ministrov SD na vladni seji prejšnji teden in proračunski molk po skoraj vseh ministrstvih. Ta je še sploh presenetljiv, saj morajo ministri do tega petka pripraviti natančne načrte porabe znotraj svojih resorjev.

Če je vlada pri pripravi varčevalnega proračuna 2016 za zdaj še videti dopustniško zaspana in ležerna, pa to gotovo ne velja za sindikate javnega sektorja, ki so se že trdno vkopali za jesenski proračunski spopad z vlado in ministroma Mramorjem in Koprivnikarjem. Že prihodnji mesec se bodo kopja hudo lomila pri plačah in lanskih protikriznih ukrepih, ki naj bi po ministrovih oziroma vladnih napovedih postali sistemski. Retorika je za zdaj trda, a na koncu mora biti sprejet kompromis – in proračun, ki bo poskrbel tudi za rast naložb in gospodarsko rast nasploh. Sicer se bomo čez kako leto ali dve spet pogovarjali o protikriznih ukrepih.